Težko pričakovana in večkrat preložena obnova in prenova SNG-ja Drama Ljubljana, na javnem natečaju je bil izbran načrt arhitekturnega biroja Bevk Perović, naj bi se letošnje poletje vendarle začela. A je završalo še pred prvimi izkopavanji. Izkazalo se je, da bo zaradi prenove gledališča moral pasti impozantni divji kostanj pred stavbo. Na njegovem mestu je predviden nov vhod v prenovljeno gledališče. V sredini leta 2024 je predviden začetek gradbenih del, konec 58 milijonov evrov vrednega projekta je načrtovan do konca leta 2026.

Sečnja, ohranitev ali preselitev?

Že nedavna obsežna sečnja na Rožniku je razburila številne Ljubljančane, ki so menili, da so podrli preveč dreves, zdaj pa je novo rano povzročila vest, da tudi divjega kostanja ne bo več. Govorilo se je o možnosti njegove preselitve, a so stroški te zelo visoki, ocenjeni od 75.000 do 100.000 evrov, ob tem pa ni zagotovila, da bo drevo, zdaj staro od 75 do 94 let (točne letnice zasaditve žal ni bilo mogoče ugotoviti), selitev preneslo.

Pobudniki peticije Kostanja ne damo so ogorčeni, da so si "načrtovalci na mestu, kjer raste drevo, omislili vhod v novo podzemno avlo Drame. Ki bi lahko stal kjer koli drugje, ne ravno tam, kjer raste mogočno drevo. Ki so ga zasadili naši predniki in ki bujno raste že več kot 70 let. A je zdaj na tnalu. Sekira in motorka mu visita za vratom. Zaradi gradnje kulturne ustanove, gledališča, ga čaka sila nekulturna eliminacija." Ob tem opominjajo, da drevesa v mestu pomagajo k zmanjšanju onesnaženja zraka zaradi prometa in pomagajo hladiti okolico razbeljenega betona in asfalta.

MK: Žal smo morali sprejeti težko odločitev, da drevesa ni mogoče ohraniti

Kot so za MMC pojasnili na ministrstvu za kulturo, so zavezani celoviti prenovi gledališča, hkrati pa si prizadevajo za ohranitev zelene mase in mestnih dreves v okolici Drame. "Po več strokovnih preveritvah različnih možnih rešitev, na podlagi katerih bi lahko ohranili obstoječa drevesa na zemljišču SNG Drama Ljubljana, in ob upoštevanju vseh okoliščin in dejstev smo morali skupaj z vodstvom Drame, žal, sprejeti nadvse težko odločitev, da divjega kostanja ni mogoče ohraniti ne na trenutni in ne na novi lokaciji," so zapisali.

Da bi ohranili kostanj, je sicer od jeseni 2022 delovna skupina za prenovo SNG-ja Drama Ljubljana pod vodstvom državnega sekretarja Matevža Čelika Vidmarja zahtevala strokovno preveritev vseh možnosti ohranitve kostanja.

Ob tem so navedli, da je odstranitev drevesa potrebna zaradi izvedbe statične sanacije stare stavbe gledališča, zaradi izvedbe novega podzemnega foajeja in zaradi arheoloških izkopavanj, ki jih je treba izvesti na tem območju.

Kot so navedli na ministrstvu, je arborist svetovalec družbe Tisa, d. o. o., opravil pregled drevesa s tal in meritve z rezistografom in izkazalo se je, da je med letoma 1980 in 1985 potekala vgradnja vodov talne razsvetljave, leta 1997, ko je bil severno od drevesa postavljen kip kralja Ojdipa avtorja Stojana Batiča, pa so za spomenik morali postaviti temelje. Temelji v globino segajo približno en meter, kar pomeni, da je bil ob izkopu (prvič pa že dobro desetletje pred tem ob položitvi vodov talne razsvetljave) poškodovan koreninski sistem kostanja, pri čemer je bilo deblo verjetno nekoliko zasuto, saj je raven tal znotraj robnikov višja od okolice, so še zapisali. "Vsi ti posegi so poškodovali koreninski sistem kostanja. Na severozahodni strani debla so prisotne prerasle in neprerasle mehanske poškodbe, poleg tega pa je preiskava z rezistografom potrdila duplino in že deloma razkrojen les. Dolgoročna uspešnost zahtevnega projekta presaditve bi bila negotova zaradi šoka, ki bi ga ob tem doživelo drevo, in tudi zaradi že delno prisotne razkrojenosti primarnih korenin. Glede na poškodovan koreninski sistem, potrjeno duplino in razkrojen les, pa divji kostanj, tudi v primeru, da ostane nedotaknjen, ne bi živel več kakor približno 20 let," ocenjujejo na ministrstvu in dodajajo, da bi se življenjska doba kostanja, če bi prestavitev preživel, v vsakem primeru skrajšala.

Ko je postalo jasno, da bodo morali drevo posekati, so na ministrstvu od projektantov zahtevali, da spremenijo projekt in novim drevesom in zelenju namenijo več prostora, kot ga je bilo v prvotnem projektu in kot ga je zdaj, torej še pred prenovo. Arhitekturni biro Bevk Perović, ki je zasnoval prenovo Drame, je tako že pripravil prostorski načrt zasaditve priporočenih visokodebelnih drevesnih vrst. "Obenem so spremenili načrt in v delu kleti ob foajeju, na mestu, kjer danes raste kostanj, sprojektirali gredo, ki bo namenjena vsaditvi velikega drevesa. Ob tem so posodobili projekt zunanje ureditve, ki zdaj vključuje še 15 dodatnih dreves. S tem želimo ohraniti zeleno maso in zagotoviti ambientalno kakovost okolice gledališča tudi po prenovi," so še zapisali na ministrstvu.

Ob tem še navajajo, da so novogradnje neprimerljivo bolj škodljive do okolja kot prenove, saj je za nove stavbe potrebna proizvodnja materialov, kot so cement, steklo in jeklo, kar povzroča velike izpuste CO2, še dodatno k izpustom prispeva transport novih gradbenih materialov.

Kot poudarjajo na ministrstvu, obstoječa stavba ni bila nikoli prenovljena po načelih trajnostne arhitekture, zaradi slabe izolacije ima večjo porabo energije kot primerljive novogradnje ali uspešne prenove. "Pri prenovi stavbe bo mogoče izboljšati njeno energetsko učinkovitost, vključno z izboljšanim izolacijskim sistemom, uporabo učinkovitejših naprav itd., kar bo zmanjšalo operativne izpuste CO2 in ogljični odtis stavbe. Novogradnja na drugi lokaciji bi pomenila tudi izgubo druge zelene površine ali obstoječe zasaditve, obenem pa bi zaradi dodatnega velikega gradbišča pomenila večje okoljsko breme in imela večji ogljični odtis kot obnova."

Tudi možnost, da bi se opustila podkletitev na vzhodni strani Drame, se je izkazala za tako veliko spremembo, da bi pod vprašaj postavila smotrnost celotne prenove. Statična sanacija stare stavbe bi kljub opustitvi gradnje kleti zahtevala izkope in gradbena dela v okolici drevesa za utrditev konstrukcije obstoječe stavbe, kar bi ogrozilo preživetje kostanja, so zapisali na ministrstvu.

Kot je bilo v preteklih letih že večkrat rečeno, bi selitev gledališča na novo lokacijo pomenila tudi umikanje kulturnih vsebin, ki so pomembne za prebivalstvo in ohranjanje živosti središča mesta na obrobnejšo lokacijo, zato so si prizadevali za ohranitev Drame v središču mesta, so sklenili pojasnila na ministrstvu.

V sredo ob 11. uri bo novinarska konferenca pred začetkom arheoloških izkopavanj, na kateri bo sodelovala tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, v torek ob 18. uri pa bo shod nasprotnikov sečnje pred kostanjem.