Razstavo naj bi sprva odprli februarja 2021, a so se po nizu predlaganih posegov pekinških oblasti v muzeju odločili, da jo preložijo. Po takratnih besedah direktorja Zgodovinskega muzeja v Nantesu in sokustosa razstave Bertranda Guilleta je bilo to vmešavanje posledica "zaostritve stališča kitajske vlade (poleti 2020) proti tamkajšnji mongolski manjšini".

Sorodna novica Dolge lovke kitajskih oblasti: cenzorski pritiski na francoski muzej

Med zahtevami tudi odstranitev ključnih pojmov
Priprave na razstavo so sovpadle namreč prav s kitajsko zaostritvijo diskriminacije etničnih Mongolov, ki jih veliko živi v Notranji Mongoliji, sicer avtonomni regiji Ljudske republike Kitajske. Francoski muzej je razstavo sprva pripravljal v sodelovanju z Muzejem Notranje Mongolije v kitajskem Hohhotu.

Iz francoskega muzeja, ki je umeščen v nanteški grad bretonskih vojvod, so takrat sporočili še, da so se poskusi cenzure najprej začeli kot odredba kitajske komunistične partije, naj s celotne postavitve odstranijo besede Džingiskan, cesarstvo in Mongol. Kitajske oblasti so takrat zahtevale tudi "nadzor nad produkcijo razstave", kar je vključevalo zagotovitev novega povzetka razstave, ki ga je napisala Nacionalna uprava za kulturno dediščino v Pekingu.

Poskus pristranskega revidiranja mongolske kulture
V muzeju so se zaradi pretiranih pritiskov Pekinga odločili za zaustavitev organiziranja razstave in zavrnili kitajske zahteve, saj so po njihovih besedah kitajske oblasti želele "elemente pristranskega revidiranja mongolske kulture v korist nove nacionalne pripovedi". Kot je še povedal direktor muzeja, so se odločili za prekinitev organiziranja razstave "v imenu človekovih, znanstvenih in etičnih vrednot, ki jih zagovarjamo".

Nova postavitev obveljala za razstavo nacionalnega interesa
Po besedah predstavnika muzeja so izrazi Džingiskan, cesarstvo in Mongol zdaj vključeni v novo postavitev, ki je na ogled do 5. maja 2024. "Nova razstava je bila tokrat reorganizirana s podporo mongolske vlade. Razstavljeni predmeti večinoma prihajajo iz mongolskih zbirk (državnih in zasebnih)," je v teh dneh sporočil predstavnik muzeja. Med osrednjimi predmeti na razstavi Džingiskan: Kako so Mongoli spremenili svet je simbol čaščenja v obliki sonca, ki izvira iz časa med 13. in 14. stoletjem ter ga je posodil Narodni muzej Mongolije. Posebne pozornosti je deležen tudi fragment oblačila z zlatimi nitmi iz Narodnega muzeja Džingiskan v mongolski prestolnici Ulan Bator.

O diplomatskih prizadevanjih za trenutno razstavo so v muzeju zapisali, da je bila "ustvarjena s podporo mongolske vlade, ki je posodila neprecenljive predmete iz svojih nacionalnih zbirk, zlasti iz novega Narodnega muzeja Džingiskan. To razstavo so organizirale združene sile predsednikov obeh republik – Mongolije in Francije – in ji je francosko ministrstvo za kulturo podelilo priznanje, da gre za 'razstavo nacionalnega interesa'."

Sodobno branje geopolitičnega pomena ogromnega cesarstva
Razstava Džingiskan: Kako so Mongoli spremenili svet, ki so jo odprli 14. oktobra, je ena največjih razstav Zgodovinskega muzeja v Nantesu v tem desetletju, na kateri že zdaj zaznavajo ogromen obisk. Množice tako po pisanju Guardiana v dolgih vrstah čakajo, da bi si ogledale na stotine predmetov, ki v Evropi še nikoli niso bili razstavljeni, nekatere izmed njih so arheologi izkopali šele pred tremi leti. Razstava predstavlja del tako rekoč novega sodobnega branja geopolitičnega pomena ogromnega celinskega cesarstva, saj je bilo Mongolsko cesarstvo, ki ga je ustanovil Džingiskan, največje strnjeno cesarstvo v zgodovini.