Oranžna barva, poškropljena po kamnih je po navedbah aktivistov izdelana iz koruzne moke in naj bi se kmalu sprala z dežjem. Foto: AP
Oranžna barva, poškropljena po kamnih je po navedbah aktivistov izdelana iz koruzne moke in naj bi se kmalu sprala z dežjem. Foto: AP

Po pričevanju očividcev in na podlagi videposnetkov, ki so prišli v javnost, sta aktivista, identificirana kot 73-letni Rajan Naidu in 21-letni Niamh Lynch, z vedri pristopila k prazgodovinski strukturi in začela škropiti z oranžno barvo.

Z barvo naj bi poškropila več megalitov iz obdobja poznega neolitika, zatem pa naj bi eden od protestnikov sedel na travo, drugega pa je onemogočil tamkajšnji obiskovalec.

Podnebna aktivista z barvo poškropila Stonehenge

Zahteva po prenehanju črpanja in sežiganje nafte, plina in premoga
Skupina Just Stop Oil je sporočila, da je barva izdelana iz koruzne moke in naj bi se kmalu sprala z dežjem. Namen akcije pa je bil, kot so zapisali v sporočilu za javnost, od prihodnje britanske vlade (julija imajo na Otoku parlamentarne volitve) zahtevati, da z drugimi vladami sprejme sporazum o prenehanju črpanja in sežiganja nafte, plina in premoga do leta 2030. V nasprotnem primeru bo prišlo do milijonskih žrtev, opozarjajo aktivisti. "Moramo stopiti skupaj, da bi branili človeštvo, ali pa tvegamo vse," so zapisali.

Tik pred praznovanjem poletnega solsticija
Aktivista sta arheološke ostaline z barvo poškropila dan pred praznovanjem poletnega solsticija, ki se ga pri Stonehengeu tradicionalno vsako leto udeleži več tisoč ljudi.

Do incidenta je prišlo le dan pred praznovanjem poletnega solsticija, ki naj bi se ga pri Stonehengeu udeležilo več tisoč ljudi.Foto: EPA
Do incidenta je prišlo le dan pred praznovanjem poletnega solsticija, ki naj bi se ga pri Stonehengeu udeležilo več tisoč ljudi.Foto: EPA

Z več akcijami nad kulturno dediščino
Podnebna aktivistična skupina Just Stop Oil je v zadnjih letih izvedla več podobnih akcij, v katerih je z večinoma reverzibilnimi posegi na kulturno dediščino (predvsem je šlo za umetnine v galerijah in muzejih) opozarjala na podnebno krizo. Umetniška dela izbira zato, da odpre vprašanje o tem, kakšno vlogo bo imela umetnost v človekovem življenju, če ne bo osnovnih možnosti za preživetje.

Tudi sicer je Stonehenge ena od najbolje obiskanih znamenitosti v državi in umeščena tudi na Unescov seznam svetovne dediščine. Arheologom ostaja še v marsičem uganka. Kljub nenehnim študijam in analizam strokovnjaki še vedno ne znajo dokončno odgovoriti, kakšne obrede so izvajali in kakšna so bila verovanja prazgodovinskega človeka na tem območju.

Že desetletja razpravljajo o namenu Stonehengea. Osrednji teoriji predvidevata ritualni oziroma verski predznak – po prvi gre za mistični prostor z zdravilnimi močmi, po drugi pa za spomenik, kjer so častili mrtve prednike.