Poletna muzejska noč je vsakoletna skupna akcija slovenskih muzejev in galerij, v okviru katere so letos na več kot 170 prizoriščih po državi pripravili 369 dogodkov. Številne ustanove, povezane z muzejsko dejavnostjo, bodo brezplačno odprle svoja vrata med 18. in 24. uro, nekatere bodo odprle nove razstave.
Kulturna četrt Židovska odpovedala sodelovanje
Zadnja leta so akcijo Poletna muzejska noč koordinirali sodelavci Muzeja narodne osvoboditve Maribor, letos pa sta koordinacijo prevzela Posavski muzej Brežice z Alenko Černelič Krošelj ter Muzej športa, ki je od leta 2022 organizacijska enota Slovenskega šolskega muzeja, s kustosinjo Majo Hakl Saje.
Ustanove po državi ob tej priložnosti vabijo obiskovalce, da "raziskujejo skrivnostne hodnike muzejev, zgodbe, ki jih pripovedujejo predmeti, se sprostijo ob zvokih glasbe ali zabavajo na delavnicah", sta zapisali koordinatorici. Na izbiro bodo tudi vodeni ogledi, delavnice, koncerti, filmske projekcije, izkustvene delavnice in predstavitve publikacij.
Med drugim v Slovenski kinoteki odpirajo razstavo Projektorji: Stoletje filmskih naprav. Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači se je akciji pridružil z razstavo stripov Damijana Stepančiča, Pomurski muzej Murska Sobota je med drugim napovedal odprtje arheološke razstave Tišina grobov, Likovni salon Kočevje pa razstavo umetnice Aprilije Lužar. V Medobčinskem muzeju Kamnik odpirajo razstavo Veselo v Kamnik: V glavnem šestdeseta.
Od leta 2011 pri akciji sodeluje tudi državni zbor (DZ), ki obiskovalcem poleg freske Slavka Pengova Zgodovina Slovencev od naselitve do obdobja po koncu II. svetovne vojne ter razstave Joška Šavlija in Janka Prunka Slovenija ob upoštevanju parlamentarnega izročila vsako leto ponujajo tudi posebno razstavo. Ob letošnji priložnosti so to izbrana dela Riharda Jakopiča iz državnozborske zbirke.
V preddverju velike dvorane DZ-ja bosta na ogled razstavljeno pohištvo iz skupščinskih časov s konca 50. let preteklega stoletja in razstava svečanih pogrinjkov, ki obsega skupščinski protokolarni jedilni servis, pribor, krožnike, servirno posodje in kristal. V preddverju male dvorane pa bosta na ogled nekdaj uporabljana tehnična dediščina DZ-ja in vzorci 14 različnih kamnov, ki krasijo notranjost parlamentarne stavbe, so še sporočili iz DZ-ja.
Muzejsko in galerijsko leto 2021 v številkah
V primerjavi z letom 2019, ko življenje še ni bilo pod vplivom protipandemičnih ukrepov, se je muzejska in galerijska dejavnost v letu 2021 skrčila za 22 odstotkov, v letu 2020 pa se je ta zmanjšala za skoraj tretjino. Podobno je bilo pri izobraževalnih programih, kot so delavnice, predavanja, pogovori. Zaradi omenjenih ukrepov se je ta del v letu 2020 zmanjšal za 60 odstotkov, v letu 2021 pa za 35 odstotkov. Posledično je bil manjši tudi obisk, in sicer če si je razstave v letu 2019 ogledalo 2,8 milijona obiskovalcev, se je leto pozneje obisk zmanjšal za 65 odstotkov, v letu 2021 pa za 54 odstotkov v primerjavi z letom 2019.
Leto 2021 je bilo tako leto postopnega oživljanja muzejske in galerijske dejavnosti, ki je na razstave pripeljalo tudi več obiskovalcev. S prodajo vstopnic so muzeji in galerije takrat iztržili približno 2,6 milijona evrov, posamezni obiskovalec pa je za ogled razstave plačal povprečno štiri evre. Konec leta 2021 so muzeji in galerije hranili okrog 8,9 milijona muzejskih oziroma galerijskih predmetov, med njimi največ fotografij, za njimi pa zgodovinskih in arheoloških predmetov. V drugih ustanovah so gostovali z 259 razstavami, 48 razstav so postavili v drugih EU-članicah in sedem v državah zunaj Unije.
V omenjenem letu je bilo v vseh 94 muzejih in galerijah redno zaposlenih 1068 ljudi, od tega jih je bilo 11 odstotkov mlajših od 35 let. Ob njih je v teh ustanovah delalo še 1842 zunanjih sodelavcev, so še pokazali podatki Sursa.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje