Posmrtni ostanki španskega morjeplovca so v arhivu shranjeni, odkar je Guillermo Fernández Vara, zdaj že nekdanji predsednik vlade avtonomne pokrajine Estremadura, julija lani na tiskovni konferenci predstavil tako relikvije kot tudi knjigo El secreto (Skrivnost), v kateri je popisano, kako so bili ti predmeti leta 1946 preneseni v Španijo.

Družina Gutiérrez-Colomer, ki je predmete darovala, je z regionalno oblastjo sklenila dogovor, po katerem naj bi relikvije razstavili v cerkvi sv. Martína v občini Medellín, kjer je bil konkvistador leta 1486 rojen. A celoten postopek je zdaj obstal na mrtvi točki. Nova regionalna oblast, ki je pripadnica konservativne Ljudske stranke (PP), pojasnil v povezavi s tem ne daje, so pa napovedali, da se v kratkem napoveduje "pomemben sestanek na to temo", kot je poročal časopis El País.

Slab trenutek za poklanjanje uničevalcu
Predsednik Zgodovinskega društva Medellín Tomás García v izjavi za omenjeni časopis ni skrival ogorčenja: "Zdi se, da politiko zelo skrbi, da bi se morala pokloniti tej pomembni osebnosti, še posebej v trenutnem položaju."

Pri tem je imel najverjetneje v mislih to, da je mehiški predsednik Andrés Manuel López Obrador kmalu po nastopu svojega mandata v pismu od španske krone in od papeža zahteval uradno opravičilo za zločine, zagrešene med osvajanjem Amerike, in ga ni dobil. "To so bili masakri ... t. i. osvajanje je napredovalo s križem in mečem. Zgradili so cerkve naravnost na templjih," je med drugim zapisal leta 2019.

Skrit v mehiški cerkvi
Če hočemo vedeti celotno zgodbo, se je treba vrniti v leto 1946, ko je španski lekarnar Gutiérrez-Colomer v Mehiki spoznal zgodovinarja Alberta Marío Carreña in od njega izvedel skrivnost: Cortésovi ostanki so skriti v niši Jezusove cerkve v mehiški prestolnici. Pri prikrivanju te skrivnosti so sodelovali vsi španski veleposlaniki od mehiške samostojnosti leta 1821 naprej, in sicer iz strahu, da ne bi bili ostanki slučajno uničeni. Skrivnost je prišla na dan šele po prekinitvi odnosov med državama po španski državljanski vojni.

Cortésove ostanke so naposled izkopali in potrdili pristnost novembra 1946. V cerkveni niši so našli škatlo, v njej pa svinčeno žaro, stekleno žaro in Cortésovo truplo z glavo na blazini. Truplo je bilo prekrito z belim mrtvaškim prtom in prevezano z žametno pentljo.

Gutiérrez-Colomer je od zgodovinarja v hrambo prejel kos zdrobljene steklene žare, kos svinca, kos čipke, delček žametne pentlje in zapečateno ovojnico z upepeljenimi kostmi Hernána Cortésa ter certifikatom, da gre za resničen artefakt. Namen donacije je bil, da se ostanki prenesejo v Španijo.

Obupal pred birokracijo Francove Španije
Lekarnarju to ni zares uspelo: pošiljko je skušal predati oblasti diktatorja Francisca Franca, a je zaradi neštetih administrativnih in birokratskih ovir nad projektom obupal. Predmete je obdržal pri sebi doma. Po njegovi smrti so prehajali iz generacije v generacijo in dosegli njegove vnuke. Ti so sklenili, da je čas, da predajo relikvije državi. Zaprosili so za sestanek s takratnim predsednikom regionalne vlade, Guillermom Fernándezom Varo iz socialistične delavske stranke (PSOE).

"Pri meni so se oglasili leta 2021," je za časopis potrdil Fernández Vara. "Izročili so mi več relikvij in zapečateno ovojnico. Vse predmete sem poslal na raziskave v zgodovinski arhiv v Cáceres; ko so mi potrdili, da so predmeti avtentični, sem šel z vestjo v javnost." Z družino so sklenili dogovor, da bodo ostanki – skupaj s portretom pokojnega lekarnarja – razstavljeni v cerkvi sv. Martina. "Ideja je, da jih bomo postavili v kapelico, na dostojen kraj, kjer bi se jih dalo obiskati. Ustanovili bi tudi majhen informacijski center, ki bi ljudem pojasnil celotno zgodbo. Ampak zdaj se je vse ustavilo."

Tomás García spomni, da bi morali ostanke v Medellín preseliti z vojaškimi častmi, a se politika za njegove pozive za zdaj ne zmeni. "Predstavitev ostankov in knjige je bila opravljena slabo in na hitro." Po njegovem mnenju zato, ker "se regionalno vodstvo boji povezovanja s Cortésom". "Nič mi ni jasno. Saj je bil vendar ključna zgodovinska osebnost."

Zelo evropocentrična razlaga konkvistadorjevih "zaslug"
Avtorica knjige Skrivnost Matilde Muro verjame, da bi razstava relikvij "ponazorila špansko hvaležnost za dogodke pred petstotimi leti, ko je Cortés ustanovil državo, vzpostavil red in vpeljal pravila. Gre za primerno umestitev ostankov, za katere se Mehika sramuje, da jih ima, in jih Španija ni hotela sprejeti."

Zdajšnja predsednica regionalne vlade Estremadure María Guardiola je 8. septembra, na dan Estremadure, izjavila, da je "zgodovino Estremadure in Amerike treba rešiti". Napovedala je, da "pripravlja veličasten projekt, ki bo osrednja os njenega mandata". "Vsi smo v pričakovanju," to komentira Muro. "Upam, da bo nekdo poplačal dolg, ki ga imamo do Cortésa in do Mehike, ki je sprejela ubežnike v času španske državljanske vojne."

Fernández Vara ugotavlja, da je Ljudska stranka ob prihodu na oblast "zamrznila vse projekte, ki jih je podedovala od mene". "Ampak zgodovine ne moreš ustaviti in ne smeš se je bati. Gre za zgodovinska dejstva."