Pred vhodom v stavbo se je v soboto vila 300 metrov dolga vrsta ljudi, ki so tri mesece nestrpno čakali, da se lahko vrnejo med beneške znamenite umetnine in zgodovino.

Obiskovalci v dvorani Maggior Consiglio. Foto: EPA
Obiskovalci v dvorani Maggior Consiglio. Foto: EPA

Večje število obiskovalcev, kot so jih zaznali v nekaterih drugih kulturnih ustanovah, ki so vrata odprla maja, je bilo pričakovati, saj so se z junijskim odprtjem meja vrnili tudi tuji obiskovalci. Pred Doževo palačo so od jutranjih ur stali oboji – tako domačini kot tuji turisti. Po poročanju tamkajšnjih medijev si je vstopnico za obisk na prvi dan vnovičnega odprtja, rezerviralo tisoč ljudi.

Doževa palača, ki stoji ob baziliki sv. Marka, je čudovit primer beneške gotike in je še danes eden izmed simbolov Benetk. Foto: EPA
Doževa palača, ki stoji ob baziliki sv. Marka, je čudovit primer beneške gotike in je še danes eden izmed simbolov Benetk. Foto: EPA

"Od 8. ure zjutraj so ljudje stali v vrsti. Če sem iskrena, smo tudi upali, da bo tako," je po poročanju AFP-ja dejala predsednica Mestnih muzejev Benetk Maria Cristina Gribaudi. "To je zelo čustveno doživetje, podobno prvemu šolskemu dnevu," je dodala.

Pravila ob obisku so podobna kot po drugih kulturnih ustanovah – obvezna je nošnja zaščitnih mask, številni napisi opozarjajo obiskovalce, da ohranjajo varnostno razdaljo, osebje pa skrbi, da se v posameznih dvoranah ne nabere preveliko število ljudi.

Doževa palača je vrata odprla v soboto, kar je sicer pomenilo neke vrste prelomnico v ponovnem obujanju Benetk. Na Markovem trgu so znova zaživele prodajalne s spominki in se odprle tudi skoraj vse druge trgovine ter restavracije. Po kanalih so turiste znova popeljali gondoljerji, na splošno se življenje vrača v stare tirnice. Medtem ko prevladuje italijanščina, je tudi veliko nemških turistov in francoskih, poroča Ansa.

Po besedah direktorice Mestnih muzejev Benetk Gabrielle Belli upajo, da se bo v prihodnje razvil počasni turizem. "To ne pomeni manj turizma, ampak da je ta bolje organiziran," pojasnjuje.

Nekoč sedež beneškega doža je danes prostor, ki hrani dragocene likovne in druge sledi beneške bogate zgodovine. Foto: EPA
Nekoč sedež beneškega doža je danes prostor, ki hrani dragocene likovne in druge sledi beneške bogate zgodovine. Foto: EPA

V Italiji je zaradi okužbe z novim koronavirusom umrlo več kot 34.000 ljudi, ukrepe pa so začeli rahljati maja. Do zdaj so se odprle skoraj vse največje znamenitosti, stavbe in muzeji, vključno z baziliko sv. Petra v Vatikanu, romanskim stolpom v Pisi, katedralama v Firencah in Milanu, pa tudi arheološkimi prizorišči, kot sta Kolosej in Pestum, ki je prvi sprejel obiskovalce.