V ospredju vidimo proces zamenjave cevi v bližini 40-metrskega griča Silbury – najvišjega prazgodovinskega griča v Evropi, ki ga je naredil človek. Foto: wessexarch.co.uk
V ospredju vidimo proces zamenjave cevi v bližini 40-metrskega griča Silbury – najvišjega prazgodovinskega griča v Evropi, ki ga je naredil človek. Foto: wessexarch.co.uk
Sorodna novica Posmrtni ostanki iz Stonehengea pripadali ljudem iz Walesa

Eno najzanimivejših odkritij na območju je neobičajen predmet iz skrilavca, ki so ga našli v 4000 let starem grobu. Lahko, da je bil orožje ali samo kot simbol moči, ugotovitve arheologov povzema The Guardian. V bližini so odkopali še grob dojenčka, v katerem so našli manjšo čašo.

Na neolitsko lončeno posodo so naleteli južno od kraja, kjer danes stoji središče za obiskovalce arheološkega spomenika, v jarkih, ki obdajajo ogrado, pa so našli ožgani kremen. Najdba kaže na to, da so tu že pred tisočletji obdelovali kovino ali usnje.

"Našli smo številne dokaze o ljudeh, ki so v tej pokrajini živeli pred tisočletji, sledove njihovega vsakdanjega življenja, pa tudi smrti in bolj intimnih zadev," je povedal arheolog Matt Leivers. Dodal je: "Vsaka podrobnost pripomore k ugotavljanju tega, kaj se je dogajalo v tej pokrajini pred in med gradnjo Stonehengea."

Sorodna novica Pod Stonehengeem bodo gradili predor, arheologi in aktivisti na nogah

Kopati predor pod Stonehengeem: tvegan projekt?
Načrtovana gradnja 3,2 kilometra dolgega cestnega predora pod 4000 let staro svetovno znamenitostjo je sicer naletela na nasprotovanja. Številni strokovnjaki so menili, da bi obsežna gradbena dela lahko povzročila katastrofalno škodo na spomeniku in pripeljala do izgube več sto tisoč arheoloških artefaktov. Vladni projekt, ki je vreden 1,7 milijarde funtov, je konec leta poskušala ustaviti tudi skupina Save Stonehenge World Heritage Site (SSWHS).

Iz družb Highways England in Wessex Archaeology, ki vodita arheološke raziskave, so po pisanju spletnega portala sporočili, da k raziskavam pristopajo sistematično in previdno. Doslej so ročno izkopali in dokumentirali skoraj 1800 testnih jam in več kot 400 jarkov.

Naslednja faza arheoloških izkopavanj bo sledila še letos. Trajala naj bi približno 18 mesecev, sodelovalo pa naj bi približno 150 arheologov. Gradbena dela so načrtovana v letu 2023.

Najdbe so za zdaj shranjene v skladišču v Salisburyju, pozneje bodo na ogled v mestnem muzeju.

Sveti megaliti
Sicer pa ostaja Stonehenge eno najbolj skrivnostnih arheoloških neolitskih najdišč. Kljub nenehnim študijam in analizam arheologi še vedno ne znajo dokončno odgovoriti na marsikatero vprašanje, vključno s tem, kakšne rituale so izvajali in kakšna so bila verovanja prazgodovinskega človeka na tem območju. Med številnimi teorijami o namenu Stonehengea, ki razvnema domišljijo arheologov, so tudi tiste, ki pravijo, da je bil krog iz velikih kamnov prazgodovinska astronomska opazovalnica, tempelj sonca ali svetišče starodavnih druidov.