To so Andora, Avstrija, Belgija, Irska in Luksemburg. Pri vpisu suhozidne gradnje bi se na seznamu pridružile Sloveniji, Hrvaški, Cipru, Franciji, Grčiji, Italiji, Španiji in Švici.

Kot so sporočili z ministrstva za kulturo, so se predstavniki vseh 13 držav danes sešlli na Unescovem sedežu, da bi uradno podpisali in predložili dosje nominacije, ki so jo partnerske države usklajeno pripravljale v posvetovanju z nosilci suhozidne gradnje, strokovnjaki, nevladnimi organizacijami in javnimi institucijami.

Skupaj želijo doseči nadaljnje mednarodno priznanje te pomembne žive dediščine, pri čemer so se zavezali, da bodo sodelovali pri njenem ohranjanju za prihodnje generacije. Namen reprezentativnega seznama je spodbujati prepoznavnost, ozaveščenost, varstvo in spoštovanje raznolikosti nesnovne kulturne dediščine na mednarodni ravni.

Unesco bo nominacijo presojal v približno leto dni trajajočem evalvacijskem postopku, odločitev pa bo znana na zasedanju medvladnega odbora predvidoma konec leta 2024.

Slovenija je bila ena od osmih držav, ki so suhozidno gradnjo vpisale na Unescov seznam leta 2018. Proces je strokovno vodil direktorat za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo, sodelovali pa so še novogoriška območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, javni zavod Park Škocjanske jame ter Partnerstvo za ohranitev in popularizacijo suhozidne gradnje.

Slovenski nosilci podprli nove partnerice
Slovenski nosilci suhozidne gradnje so v drugem krogu širitve vpisa te enote nesnovne dediščine v velikem številu podprli nove partnerice, da bi se tako ta starodavna veščina dodatno uveljavila in ohranila za prihodnje rodove, še piše v sporočilu ministrstva.