Po besedah direktorja Borisa Hajdinjaka so bila "sanacijska dela načrtovana že več kot deset let, saj se je po desetih letih uporabe stavbe po obnovi leta 2001 pokazal na zunanji steni velik madež zaradi vlage".

Za ureditev te težave in odpravo vzrokov, ki so povzročali madeže vlage tudi na notranjih stenah nekdanje sinagoge, so se prijavljali na različne razpise. Dejanska dela so se lahko začela šele po letošnji uspešni prijavi na državni razpis za ohranitev kulturnih spomenikov državnega pomena, še pojasnjuje direktor javnega zavoda Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.

Prirejajo razstave, koncerte, literarne večere
Mariborska sinagoga je eden najpomembnejših spomenikov judovske kulturne dediščine na slovenskih tleh in obenem ena najstarejših ohranjenih sinagog v srednjeevropskem prostoru. Dobrih 700 let stara stavba na Židovskem trgu je danes kulturna ustanova, kjer prirejajo razstave, koncerte, literarne večere in predavanja.
Trenutno zaradi sanacijskih del tega ne morejo početi.

"Srčno upamo, da bomo januarja že lahko imeli kakšne dogodke, čeprav dela še ne bodo končana. Še posebej to velja za 27. januar, ki je dan spomina na žrtve holokavsta in zato za nas zelo pomemben dan, in potem 8. februar, ko se Sinagoga Maribor kot ena izmed kulturnih ustanov vsako leto trudi po svojih močeh prispevati k slovenskemu kulturnemu prazniku. Upamo, da bo dvorana vsaj takrat uporabna," še pravi direktor.

Dela, ki obsegajo sanacijo vlage v notranjih prostorih, ureditev odvodnjavanja vode in izvedbo prezračevanja, so po navedbah mariborske občine ocenjena na nekaj več kot 270.000 evrov. "Z omenjenim posegom želimo preprečiti nadaljnje zamakanje objekta in posledično odpraviti težave z vlago," so povedali.