Skandinavci so britanski otok poselili vsaj nekaj stoletij pred prvim večjim vpadom Vikingov. Na fotografiji je slika z naslovom Ein Wikingerüberfall iz leta 1901. Foto: Wikimedia Commons/Ferdinand Leeke
Skandinavci so britanski otok poselili vsaj nekaj stoletij pred prvim večjim vpadom Vikingov. Na fotografiji je slika z naslovom Ein Wikingerüberfall iz leta 1901. Foto: Wikimedia Commons/Ferdinand Leeke

Raziskovalci iz Kings Collegea in inštituta Francisa Cricka iz Londona so z novo metodo genetske analize prišli do novega odkritja o poseljevanju največjega britanskega otoka. Med analizo nekdanjega rimskega vojaka, ki je živel med letoma 100 in 300 našega štetja, so odkrili, da je imel vsaj četrtino skandinavskih korenin. Raziskovalci tako opozarjajo, da bodo morali ponovno premisliti o poteku dogodkov in preseljevanju ljudstev na britanski otok.

Anglosasi so v Britanijo prišli v 5. stoletju našega štetja, prvi večji vikinški napad pa se je zgodil leta 793 našega štetja, ko so napadli samostan Lindisfarne na severovzhodni obali otoka. A kot je za Guardian povedal Leo Speidel, vodja raziskave, objavljene v reviji Nature, so nekateri predniki, za katere so mislili, da so prišli z Anglosasi, pravzaprav že živeli na otoku.

Napredek v genetskih raziskavah je v zadnjih desetletjih zaznamoval predvsem analizo DNK zelo različnih skupin ljudi, kot recimo med neandertalci in bolj neposrednimi človeškimi predniki, medtem ko je tovrstna metoda veljala za manj učinkovito pri analizi genetsko podobnejših skupin, kot na primer populacije stare celine v prvem tisočletju, ki so jo zaznamovala rimljanska osvajanja.

Raziskave o skandinavskih prednikih bi bile lahko le začetek raziskav o preseljevanjih ljudstev v Evropi v prvem tisočletju našega štetja. Na fotografiji je slika vikingškega pogreba iz leta 1893. Foto: Wikimedia Commons/Frank Dicksee
Raziskave o skandinavskih prednikih bi bile lahko le začetek raziskav o preseljevanjih ljudstev v Evropi v prvem tisočletju našega štetja. Na fotografiji je slika vikingškega pogreba iz leta 1893. Foto: Wikimedia Commons/Frank Dicksee

Nova metoda Twigstats, uporabljena v omenjeni raziskavi, se namesto na genetske razlike osredotoča na relativno nedavne mutacije v genomih, ki so nastale na primer v zadnjih približno 30.000 letih. Raziskovalci so premagali ključno oviro, dolžino človeškega genskega zapisa, sestavljeno iz treh milijard ločenih kemičnih enot. Naučili so se locirati že manjše spremembe v genih, ki so se zgodile v le nekaj sto letih, s tem pa lahko ugotavljajo, kako so se ljudje selili in kako so sobivali z domačini.

Ekipi raziskovalcev je uspelo tudi na novo osvetliti migracije germanskih skupin na začetku prvega tisočletja in razkriti vsaj dva vala migracij iz severne Nemčije ali Skandinavije v zahodno, srednjo in vzhodno Evropo. Bili so nekoliko presenečeni, ko so našli dokaze o poznejšem preseljevanju v obratni smeri. Okoli 500 do 800 let našega štetja naj bi se velika skupina ljudi preselila v Skandinavijo in popolnoma spremenila genetsko sestavo v obdobju Vikingov v Skandinaviji, je dejal Speidel. Metodo Twigstats bodo raziskovalci še nadaljevali, saj jo je mogoče uporabiti v katerem koli delu sveta, kjer je na voljo velika zbirka dobro ohranjenih človeških ostankov.