Tam je del razstave, na kateri kažejo, kako so grški umetniki v zgodovini umetnosti upodabljali pojme, kot so ljubezen, zdravje in čas.

Razstava z naslovom Pomeni: Personifikacije in alegorije od antike do danes je na ogled v Muzeju Akropole v Atenah. Odprta bo do 14. aprila prihodnje leto, slavna vaza pa bo zatem odpotovala v pariški Louvre. Tam bo del razstave, ki bo posvečena olimpijskim igram – s postavitvijo želijo namreč pripraviti uvod v olimpijske igre, ki se v francoski prestolnici začnejo julija 2024.

Meidiasova hidrija (hidrija je vrsta keramične ali kovinske posode z ročaji, v kateri so v antični Grčiji prenašali vodo) naj bi izvirala iz ok. leta 420 pr. n. štetjem. V 18. stoletju je vazo kupil sir William Hamilton, britanski veleposlanik v takratnem Neapeljskem kraljestvu. Britanskemu muzeju jo je podaril leta 1772. Ime Meidias je na vazi leta 1839 identificiral Eduard Gerhard, ki je interpretiral tudi prizor na vazi kot posilstvo Levkipovih hčera in ne tekmo Hipomena in Atlante, kot je veljalo dotlej. Za Meidiasove figure so značilni dolgi profili, majhna usta in velike oči. Imajo zaobljene boke in pogosto so upodobljene v tičetririnskem portretu. Ženske figure so dolgih okončin in vitke, moški malce močnejši, vse pa je upodobil z dolgimi prsti. Slikar je posebno pozornost posvečal podrobnostim draperij, las in nakita - vse ženske nosijo orglice, uhane, okraske za lase in zapestnice.

Trenutna razstava v Atenah vključuje 165 umetniških del, med katerimi so poleg vaz še kovanci, keramika, skulpture, mozaiki, rokopisi, porcelan in slike. Na ogled so predmeti iz nekaterih glavnih evropskih muzejev, od katerih jih polovica doslej ni nikoli zapustila svojih zbirk, je novinarjem povedal generalni direktor Muzeja Akropole Nikolaosa Stampolidis, specialist za zgodnjo grško zgodovino.

Izposoje za razstavo so ena stvar, partenonski marmorji druga
Po Stampolidissovih besedah izposoja vaze nima nobenega vpliva na trenutne pogovore med Atenami in Londonom o usodi partenonskih marmorjev, ki so se pretekli teden znašli v središču diplomatskega spora med Grčijo in Veliko Britanijo. "Izposoje za razstavo so ena stvar, partenonski marmorji druga," je dejal direktor.

Sorodna novica Sunakova košarica Micotakisu: za odpoved srečanja v zadnjem hipu "krivi" partenonski kipi

Jabolko spora med državama
Partenonske marmorje (točneje gre za arhitekturno plastiko iz atenske Akropole, nekaj pa tudi iz Erehtejona, Propilej, templja Atene Nike in drugih krajev, so na začetku 19. stoletja odstranili po naročilu diplomata Thomasa Brucea, sedmega grofa Elgina (1766–1841)). Grki trdijo, da so bili marmorni kipi ukradeni, Britanci pa to zanikajo. V Britanskem muzeju zbirko zaradi negativnega slovesa grofa Elgina vendarle raje imenujejo kar partenonski kipi.

Spor, ki med državama poteka dolga leta, se je dodatno zaostril prejšnji teden, ko je britanski premier Rishi Sunak v zadnjem trenutku odpovedal srečanje z grškim kolegom Kiriakosom Micotakisom. Downing Street je Micotakisa obtožil, da je prelomil obljubo, da srečanja ne bo uporabil kot "javne platforme" za razpravo o partenonskih marmorjih.