Slovenska kapela v Washingtonu. Foto: Andrej Stopar
Slovenska kapela v Washingtonu. Foto: Andrej Stopar

Gre za največjo katoliško cerkev v Severni Ameriki. V njej je tudi kopija podobe Marije Pomagaj, edina v oljni tehniki v baziliki, kjer prevladujejo mozaiki in kamen.

Bazilika je bila konec leta 1959, ko so jo po štirih desetletjih gradnje posvetili, deloma še zmeraj gradbišče. Zamisel o več kot 80 kapelah in oratorijih, ki bi skozi kult Matere božje oblikovali mozaik različnih izročil po ZDA in svetu, še ni bila povsem uresničena. Pobuda o slovenski se je oblikovala šele sredi 60. let. Richard Terselic je bil takrat član organizacijskega odbora za gradnjo kapele.

"Zamisel o slovenski kapeli bi težko povezal z enim samim človekom, če že, bi najprej pomislil na dr. Cirila Žebota," je povedal Terselic.

Poleg Žebota sta v washingtonskem odboru izstopala še Vladimir Pregelj in Ciril Mejač, vse skupaj je vodil glavni odbor v Clevelandu, Slovenska ženska zveza pa je zagotovila organizacijo zbiranja sredstev za gradnjo. Dr. Lea Plut Pregelj, vdova Vladimirja Preglja, ki na podlagi moževega arhiva pripravlja razstavo o tem. "Slovenci so povabili slovenske umetnike k sodelovanju. Odzval se je Frank Gorše, Slovenec, ki je živel v New Yorku," je povedala.

Pokristjanjevanje Karantancev

Gorše se je prilagodil zahtevam po kamnu kot osnovnem materialu, slovenstvo pa poantiral s pokristjanjevanjem Karantancev, misijonarskim delom Barage, narodno zavednim delovanjem Slomška in marljivostjo slovenskega človeka, izseljenca, kar je upodobil v marmornatih reliefih na stenah kapele. Lea Plut Pregelj: "To je v bistvu spomenik slovenski kulturi, zaznamovanje 1200-letnice krščanstva. To je velik spomenik slovenstvu v Ameriki."

Motiv pokristjanjevanja Karantancev. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona
Motiv pokristjanjevanja Karantancev. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona

Posvetitev kapele je bila pred 50 leti velik dogodek z gosti z vseh koncev ZDA in tudi iz Slovenije. "Udeleženci so bili Slovenci in maša je bila v slovenščini. Zaradi vsega tega sem bil zelo ponosen," je še povedal Terselic.

Obenem pa je kapela tudi edini slovenski verski objekt daleč naokoli. V Washingtonu ni številčne slovenske skupnosti, najbližje večje skupnosti so šele v Pensilvaniji, New Yorku in Ohiu.

Slovenska kapela v Washingtonu posvečena pred 50 leti