Sorodna novica Na čelo Tehniškega muzeja Slovenije po nekaj letih znova imenovana Natalija Polenec

Prenova bo potekala v več fazah. Kot prva se bo junija začela obnova oranžerije s konca 19. stoletja; ta faza bo predvidoma končana konec prihodnjega leta. Prenova oranžerije, ki je ena zadnjih še ohranjenih v Sloveniji, bo stala dobra dva milijona evrov, od tega bo ministrstvo za kulturo prispevalo 1,9 milijona evrov. Preostanek bo zagotovil TMS.

Časovnica in skupna vsota še pod vprašajem
Natančna časovnica nadaljnje prenove TMS-ja, ki domuje v nekdanjem samostansko-grajskem kompleksu Bistra, sicer še ni znana, saj je odvisna od finančnih sredstev, ki bodo na voljo. Posledično zaradi tega tudi ni znano, kdaj bo celovita prenova tudi dokončno pod streho. Znano je le, da gre za daljše časovno obdobje. Koliko bo na koncu stala celovita prenova TMS-ja, prav tako še ni znano. Je pa bila že leta 2022 prenova ocenjena na 20 milijonov evrov, saj zadnja prizadevanja za prenovo segajo že v leto 2021.

Sodoben muzej upošteva izkušnjo obiskovalca
Kot je na predstavitvi prenove v muzejski oranžeriji povedala direktorica TMS-ja Barbara Juršič, je namen celovite prenove največjega slovenskega muzeja s področja tehnične dediščine sodoben tehniški muzej, ohranitev in vzdrževanje spomenika državnega pomena ter vsebinska prenova stalne zbirke. TMS bo po koncu prenove po besedah direktorice sodoben muzej z ustreznimi pogoji ne samo za delo v muzeju, ampak tudi z boljšo in prijetnejšo izkušnjo za obiskovalce same in ustreznimi pogoji za hranjenje nacionalne tehniške dediščine. Prav tako bo muzej v gradu Bistra, ki je kulturni spomenik državnega pomena in je na območju Nature 2000, v skladu z uveljavljenimi muzejskimi smernicami dostopen za vse.

Sorodna novica Kakšen je dežnik, ki je lahko tudi balon? V tehniškem muzeju so predmete povezali s svetom pravljic.

Zgodba o razvoju tehnike se začne z (najstarejšim) kolesom
Glede vsebinske prenove je v načrtu, da bosta obiskovalce med drugim vabila tako zgodovinska kot ambientalna pot ter zgodba o elektrifikaciji. Prenova bo prinesla tudi celostno predstavitev zgodovine tehnike. To naj bi zasnovali s pomočjo kolesa, ki je poleg uporabe ognja in preprostega orodja prvo večje tehnološko odkritje. Kot je spomnila Juršič, so prav v bližini TMS-ja odkrili 5000 let staro leseno kolo z osjo, ki do zdaj velja za najstarejše leseno kolo z osjo na svetu. V TMS-ju poleg tega snujejo tudi predstavitev svojih pomembnih zbirk, pozornost pa bodo namenili tudi aktualnim temam, kot sta ekologija in trajnost.

Idejno zasnovo prenove nekdanjega samostansko-grajskega kompleksa, v katerem TMS domuje že več kot sedem desetletij, je zasnoval arhitekturni biro Arrea pod vodstvom nagrajenke Prešernovega sklada, arhitektke Maruše Zorec v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Po besedah Zorec bo TMS v nekdanji kartuziji, ki je po nastanku druga v Sloveniji, po prenovi lahko odprt vse leto. Med drugim bo muzej s prenovo dobil nov vhod in recepcijo, muzejske delavnice pa se bodo preselile v Koblerjev mlin. To bo omogočilo, da bo po prenovi obiskovalcem namenjeno tudi pritličje muzejskega kompleksa.

V prenovljeni oranžeriji bosta med drugim dva razstavna prostora, v njej pa med drugim načrtujejo predstavitev desetih ogroženih živalskih vrst, kamor sodi netopir mali podkovnjak, in ukrepe za njihovo ohranitev ter kabinet čudes z razstavno postavitvijo, ki bo vključevala vsa obiskovalčeva čutila.