Sorodna novica Slovo od Hagije Sofije kot muzeja: "Integriteto simbola svobode veroizpovedi je treba ohraniti"

Poškodbe naj bi nastale prejšnji mesec, in sicer zaradi teže strojev, s katerimi so čistili stavbo, je poročal turški časopis Cumhuriyet. "Zgodovinska stavba je doživela ogromno škodo," je za časopis povedal lokalni turistični vodnik. "Ko je bila Hagija Sofija muzej, so jo obiskovalci obravnavali z velikim spoštovanjem. Zdaj je pa kot zabaviščni park."

Eden najpomembnejših kulturnih in verskih spomenikov na svetu
Cerkev svete Božje modrosti, turško Ayasofya, ima dolgo in pomembno zgodovino. Bila je največja cerkev vzhodnorimskega imperija in več stoletij največja katedrala na svetu. Zgrajena je bila pred 1500 leti, ko je bilo mesto še Konstantinopel, nato je bila najprej skoraj 700 let bizantinska krščanska stolnica, potem kratek čas največja katoliška stolnica na svetu in zatem dve stoletji grška pravoslavna stolnica, od leta 1453 pa osmanska mošeja. Pod očetom sodobne turške republike Mustafo Kemalom Atatürkom so leta 1935 v njej odprli muzej, češ da je "odprta za obiske ljudi vseh ver in narodnosti"; tako je ostalo do leta 2020.

Nič več pod varstvom ministrstva za kulturo
Prekvalifikacija Unescovega spomenika svetovne dediščine nazaj v mošejo je dvignila ogromno prahu med varuhi kulturne dediščine. Sprememba statusa je pomenila tudi administrativno spremembo, saj je upravljanje prešlo iz rok urada za antikvitete (na ministrstvu za kulturo) pod urad za verske zadeve.

To je že drugi incident letos
V več kot tisočletni zgodovini stavbe so bili seveda že številni mozaiki in relikvije izgubljeni, ukradeni ali poškodovani. Od spremembe Hagije Sofije nazaj v mošejo iz Turčije prihajajo tudi poročila o drugačnih oblikah škode, narejene v stavbi. V t. i. Vladarskih vratih iz 6. stoletja, ki so znana tudi kot Vrata pokore, sta vdelani ikoni Jezusa in Marije, prineseni iz Jeruzalema. Aprila letos je turška zveza umetnostnih zgodovinarjev sestavila poročilo o vandalizmu teh sedemmetrskih vrat, ki naj bi bila – po bizantinskem izročilu – narejena iz lesa z Noetove barke. V objavah na Twitterju so pokazali globoke zareze v lesu, ki jih včasih ni bilo.

Ob takih incidentih se seveda pojavlja vprašanje, kdo skrbi za ohranjanje spomenika kulturne dediščine zdaj, ko je spet odprt za bogoslužje. Umetnostna zgodovinarka Marie-Eve Lafontaine je za portal Artnet opozorila, da ohranjanje tako velikega arhitekturnega spomenika v vsakem primeru predstavlja izziv, da pa "je treba imeti v mislih, da so bili sveti kraji, pa naj bodo to cerkve ali mošeje, vedno mišljeni za vsakodnevno rabo".

Drugi so bolj kritični do turškega pristopa k vzdrževanju mošeje. Carigrajski kulturni komentator Arie Amaya-Akkermans je mnenja, da je bila poteza leta 2020 "simbol sodobne Turčije, kjer 'tujo' dediščino pri belem dnevu ropajo in uničujejo, da tako naredijo prostor za nenadzorovano gradnjo – ali pa iz golega užitka v vandalizmu".

Pred nekaj meseci je na Twitterju objavil fotografijo helijevega balona miške Minnie, ujetega pod strop mošeje. "Zdi se, da je Hagijo Sofijo doletela še ena spreobrnitev, tokrat k bolj znanemu božanstvu," je takrat pripisal. "Podobe na družbenih omrežjih so grozljive," je povedal zdaj. "Množice ljudi, embalaže hrane po tleh, odkrhani delci zidov – in zdaj še popokana tla. Kakšen je sklep iz vsega tega? Da je selektivna politika v povezavi z dediščino skoraj izključno orodje propagande."