Skratka, dovolj razlogov, da se Slovenija aktivno priključi projektu mednarodnega leta stekla, je prepričana Irena Lazar s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.

Pobuda je nastala v letu 2019, Generalna skupščina Združenih narodov pa je nato maja 2021 leto 2022 razglasila za mednarodno leto stekla. Pobudniki so bili raziskovalci, zgodovinarji, ki se ukvarjajo z zgodovino stekla in združenja, ki delujejo na področju stekla, tako zgodovinskega kot sodobnega. Med podporniki za razglasitev je bila tudi Slovenija s svojimi institucijami, muzeji in fakultetami.

Slovenija se v praznovanje vključuje s projektom Po stekleni poti, katerega program obsega prikaz materialne dediščine stekla v muzejih in znanstveni simpozij. Na ogled sta tudi že razstavi v Pokrajinskem muzeju Maribor in Mestnem muzeju v Ljubljani.

Program je razdeljen v dva sklopa: na eni strani gre za predstavitev materialne dediščine stekla v muzejih, na drugi znanstveni simpozij z delavnico, ki bo oktobra potekal v Kopru in Ljubljani. Uvodna konferenca mednarodnega leta stekla je bila sicer 10. in 11. januarja v Ženevi, v decembru pa ga bo sklenila zaključna konferenca na Japonskem.

Spletna razstava bo predstavila zbirke stekla iz 12 muzejev in Društva steklarjev Slovenije, pri čemer se bo vsak muzej sam odločil, kako bo pripravil predstavitev. Trenutno sta na spletni strani Narodnega muzeja Slovenije že dostopna uvod in predstavitev Dolenjskega muzeja Novo mesto ter Narodnega muzeja Slovenije, do konca meseca naj bi bilo objavljeno vse gradivo. Poleg tega bodo sodelujoči muzeji pripravili vitrine meseca, v katerih bodo predstavili izbrane steklene predmete iz svojih zbirk in depojev.

Mateja Kos z Narodnega muzeja je izpostavila še razstavo Narejeno na Pohorju, ki so jo pred kratkim odprli v Pokrajinskem muzeju Maribor in ki predstavlja steklarstvo na Pohorju in izdelke iz pohorskega stekla.

V Mestnem muzeju Ljubljana predstavljajo v zakladnici antične steklene izdelke. Na razstavi Krhko bogastvo iz emonskih grobov: Rimske steklene posode z Dunajske ceste predstavljajo odkritja z območja ob Dunajski cesti v Ljubljani, kjer so med majem in septembrom lani potekale arheološke raziskave. Odkrile so del severnega grobišča rimske Emone, ki se je nekdaj razprostiralo vzdolž široke ceste proti Celeji.

Raziskanih je bilo 41 grobov iz druge polovice 1. in iz 2. stoletja. Med njimi je bil le en skeletni grob, in sicer otroški. Pri drugih 40-ih pa je šlo za žgane grobove. Poleg žganine pokojnikov so arheologi v njih odkrili njihove osebne predmete ter posode s hrano in pijačo. Med predmeti, odkritimi v grobovih ob Dunajski, preseneča veliko dobro ohranjenih in vidno dragocenih steklenih posod.

Posebej dragocena je posoda na nogi in z dvema majhnima ročajema, izdelana iz modrega stekla z okrasom iz belih, rumenih in svetlomodrih lis. Po besedah avtorice razstave Bernarde Županek so takšne posode izjemno redke, je pa to tretja, ki je v Ljubljani, sami imajo še eno in eno hranijo v Narodnem muzeju Slovenije.