Postavitev so odprli danes ob 12. uri v razstavišču Pokrajinskega arhiva Maribor.

Naziv je podjetje pridobilo leta 1977, njegova zgodovina pa je starejša za več kot sto let. Že leta 1863 so namreč v Mariboru začele obratovati delavnice Južne železnice, ki so skrbele za popravilo železniških vozil na stiku proge Maribor–Dunaj in Maribor–Trst, opisuje avtorica razstave Nina Gostenčnik.

Leta 1880 je bilo v omenjenih delavnicah zaposlenih več kot tisoč ljudi. Med obema vojnama je upravo prevzela uprava Jugoslovanskih državnih železnic, število zaposlenih pa se je povzpelo nad dva tisoč. Podjetje je zaradi svojega obsega pomembno vplivalo ne le na gospodarski, ampak tudi urbanistični razvoj mesta.

Po koncu druge svetovne vojne je bila z odločbo ministrstva za promet ustanovljena Delavnica železniških vozil Maribor, ki se je leta 1958 preimenovala v Tovarno železniških vozil Boris Kidrič Maribor. Podjetje je na višku, leta 1981, zaposlovalo več kot 3000 ljudi, ki so po navedbah Nine Gostenčnik izpolnjevali začrtan proizvodni program podjetja: investicijsko vzdrževanje in izdelavo novih tirnih vozil, proizvodnjo toplovodnih kotlov in komponent za toplotni program ter proizvodnjo agregatov in komponent za cestna vozila.

Še danes ima kompleks izrazito industrijski značaj
"Prostor nekdanje tovarne TVT Boris Kidrič Maribor je tako že od srede 19. stoletja predstavljal cono, v kateri so dominirale delavnice in ki je zrcalila skokovit industrijski razvoj mesta. 130 let kasneje, kmalu po osamosvojitvi Slovenije, se je podjetje zlomilo. Na njegovi lokaciji je v 90. letih 20. stoletja nastalo več manjših podjetij. Še danes ima kompleks izrazito industrijski značaj," je v besedilu, ki je nastalo ob razstavi, pojasnila njena avtorica.

Poleg industrijskega dela podjetja so delavnice pustile v Mariboru še najstarejše delavsko naselje v Sloveniji, Železničarsko kolonijo. Z naseljem so tedaj reševali stanovanjsko problematiko zaposlenih, danes pa je kulturnozgodovinski in etnološki spomenik, ki je od leta 1987 razglašen za urbanistični spomenik I. kategorije.

Hranijo kar 719 arhivskih škatel gradiva
Pokrajinski arhiv Maribor je redno prevzemal arhivsko gradivo podjetja v hrambo od leta 1988, zadnja predaja arhivskega gradiva pa je bila izvedena lani, ko je svojo dokumentacijo predalo še podjetje Lentherm, ki je šlo v stečaj. "V arhivu tako hranimo kar 719 arhivskih škatel gradiva, ki izpričuje zgodovino, razvoj in dejavnost podjetja. Pričujoča publikacija in razstava sta nastali na osnovi ohranjenega gradiva," razlaga Nina Gostenčnik.

Razstava prikazuje zgodovino tovarne od leta 1863 do leta 2009, ob čemer pozornost namenjajo tudi družabnemu življenju zaposlenih.

"Mnoge razstavljene fotografije prikazujejo ljudi in dogodke, ki jih nismo mogli identificirati, zato ob tej priložnosti pozivamo vse nekdanje zaposlene, da ob fotografijah zapišejo podatke, ki bi jih morda poznali," je še zapisala avtorica razstave.