V muzeju nad akcijo, čeprav je predstavljena kot del umetniškega projekta, niso navdušeni.

Britansko muzejsko prizorišče je lani zatreslo razkritje obsežne tatvine, v kateri je iz Britanskega muzeja izginilo približno 1500 predmetov, vrednih več milijonov funtov. Foto: EPA
Britansko muzejsko prizorišče je lani zatreslo razkritje obsežne tatvine, v kateri je iz Britanskega muzeja izginilo približno 1500 predmetov, vrednih več milijonov funtov. Foto: EPA

Sartuzi je krajo novca s pomočjo sodelavcev posnel, nastali sedemminutni video z naslovom Rokohitrstvo (Sleight of Hand) pa je na ogled v sklopu njegove sklepne razstave na londonski univerzi Goldsmiths, poroča portal Art Newspaper.

Novec, ki ga je Sartuzi ukradel, je iz leta 1645, izvira pa iz Newarka in je razstavljen v vitrini, ki omogoča, da se obiskovalci dotaknejo muzejskih predmetov. Gre za projekt, ki so ga začeli leta 2000, v njem pa ob prisotnosti prostovoljnih vodnikov, ki obenem tudi skrbijo za ustrezno rokovanje, obiskovalcem omogočajo, da se teh drobcev zgodovine dotaknejo.

Sartuzi se je svojega roparskega podviga lotil 18. junija, odstranil kovanec in ga zamenjal z repliko. Kovanec je odnesel s seboj in ga nadstropje nižje vrgel v zaboj za donacije. Pravzaprav je poskusil podvig izvesti že dan pred tem, a ga je prostovoljni vodnik ujel pri dejanju. Drug dan si je obril brado, da ga ne bi prepoznali, in akcijo uspešno izvedel do konca.

Britanski muzej od leta 2000 v posebni sobi obiskovalcem omogoča, da se razstavljenih predmetov lahko dotaknejo. Foto: EPA
Britanski muzej od leta 2000 v posebni sobi obiskovalcem omogoča, da se razstavljenih predmetov lahko dotaknejo. Foto: EPA

Muzej: To je obžalovanja vredno dejanje
Brazilski umetnik je s svojimi odvetniki prepričan, da njegova akcija ne krši muzejskih predpisov ali zakonskih prepovedi. Vendar v Britanskem muzeju do umetnikove akcije ne kažejo razumevanja. Označili so ga kot obžalovanja vredno dejanje, ki zlorablja delo prostovoljnih delavcev, s pomočjo katerih obiskovalcem omogočajo, da se rokujejo z zgodovino. "Takšne muzejske ponudbe se zanašajo na zaupanje in človekovo spoštljivo vedenje in škoda bi bilo, da bi jih zaradi tovrstnih akcij morali postavljati pod vprašaj," so še dodali.

Brazilski umetnik je prepričan, da njegov projekt opozarja na "problematiko univerzalnih muzejev", in pri tem spomnil na to, da je Britanski muzej v jedru del "kolonialnega, imperialističnega sistema." Kot je dodal, je bil ukraden kovanec edini novec britanskega izvora v zbirki. Projekt tudi opozarja, da več kot pol muzejske zbirke še vedno ni ustrezno katalogizirane, obenem pa poteka leto po odmevnem razkritju, da je bilo iz muzeja ukradenih več kot 1500 predmetov. Po navedbah muzeja bilo do zdaj vrnjenih zgolj 60 predmetov, še 300 so jih identificirali in naj bi se kmalu vrnili v muzej.