O težavah in dilemah, ki se konservatorjem-restavratorjem porajajo ob reševanju umetnin moderne in sodobne umetnosti, pripoveduje razstava, ki jo drevi odpirajo v Moderni galeriji.

Razstavo Od blizu: Ohranjanje, varovanje in konzerviranje-restavriranje del moderne in sodobne umetnosti so pripravili v sklopu 15. konservatorsko-restavratorske transverzale.

Rdeča nit predstavljenih projektov je prav ta, da je pri konserviranju-restavriranju del modernih in sodobnih ustvarjalcev vsako delo lahko problem zase in pri nobenem ni zares ustaljene rutine. Medtem ko je pri nekaterih modernih umetninah mogoče vsaj delno še slediti pravilom, ki veljajo za starejše umetnine – Marij Pregelj in Gabrijel Stupica sta denimo še upoštevala tehnološka pravila –, pa že pri drugih umetninah s sredine prejšnjega stoletja in še posebej pri sodobnejših delih to ne velja več.

Na postavitvi predstavljeni projekti pokažejo prav na raznolikost v pristopih, s svojo prepletenostjo pa omogočajo lažje razumevanje obravnavane problematike, ki sega v obdobje od začetka 20. stoletja do danes. Vprašanja, s katerimi se restavratorji srečujejo, so različna – ponekod gre za etična vprašanja, ponekod raziskave, usmerjene v materialno zgradbo, tehnologijo nastajanja umetnin ali v iskanje razlogov za nastale ali nastajajoče poškodbe, drugje konservatorsko-restavratorske posege same, včasih pa so rešitve povezane s preventivno konservacijo. Zadnje je povezano tudi z ozaveščanjem najširše javnosti, ki s svojim razumevanjem in pristopi lahko veliko pripomore k daljšemu obstoju umetnin.

Na kompleksnost problematike kaže tudi število ustanov, ki sodelujejo pri projektu. Tri nosilne so Moderna galerija Ljubljana, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (ALUO) in Muzej sodobne umetnosti v Zagrebu, ob tem pa še pridružene Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, Restavratorski center Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije in Akademija za likovno umetnost v Zagrebu.

Oddelek za restavratorstvo ALUO-ja in Moderna galerija od leta 2013 sodelujeta tako na področju diagnostike, dokumentiranja, posegov in preventivne konservacije kot tudi pri ozaveščanju javnosti. Podobno je na Hrvaškem, saj Muzej sodobne umetnosti v Zagrebu, Oddelek za konserviranje-restavriranje na zagrebški likovni akademiji in Umetniška akademija v Splitu izvajajo skupne projekte, da bi se študenti seznanili z značilnostmi sodobnih del ter z etičnim in tehničnim pristopom k sodobnim materialom.