Zgodovino starega Vzhoda je predaval študentom zgodovine in arheologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, pa tudi na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, na Medicinski fakulteti v Ljubljani pa latinsko terminologijo.

Rodil se je 6. avgusta leta 1943 v Nožicah. Leta 1969 je diplomiral na Teološki fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1971 tudi magistriral iz cerkvene zgodovine. Nato pa je leta 1977 zaključil še študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomiral iz zgodovine in primerjalne književnosti. Leta 1990 je doktoriral s tezo Zgodovina naših krajev od leta 235 do 284 v luči Scriptores historiae avgustae. Leta 1980 je opravil bibliotekarski izpit.

Med letoma 1988 in 1992 je bil tajnik Zveze zgodovinskih društev Slovenije. Dva mandata 1992–1996 ter 1996–2000 je bil član upravnega odbora Prešernovega sklada. Leta 1987 je postal asistent na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, leta 1991 pa docent za starejšo zgodovino, stari Vzhod, grško in rimsko zgodovino. Stari Vzhod je predaval tudi na Oddelku za zgodovino in Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Na Medicinski fakulteti v Ljubljani pa je predaval medicinsko latinsko terminologijo.

V njegovi bibliografiji velja med drugim omeniti magistrsko nalogo Kartuzijani na Slovenskem do začetka reformacije: zgodovinski oris, vloga in pomen, Ljubljana 1971; študijo Medicina v antiki kot temelj oz. prolog njenega nadaljnjega razvoja (v: Med medicino in literaturo, Ljubljana 1995), zapis Antična arhitektura v Grafenauerjevem zborniku (Ljubljana 1996), Primerjavo med Hamurabijevim zakonikom, Pentatevhom/Peteroknjižjem in zakonikom XII plošč (ČZN 1998, 69), soavtor pa je bil tudi pri zapisu Slovenci skozi čas: kronika slovenske zgodovine (Ljubljana 1999).

Marolt je pomemben pečat pustil tudi v rojstnem kraju, kjer je bil zelo dejaven. V 90. letih se je pridružil Kulturnemu društvu Jože Gostič Homec, kjer je s svojim znanjem in izkušnjami pomagal k hitri uveljavitvi in priznanju društva v javnosti. Kot ob njegovem slovesu pišejo na portal Domžalec, so mu posebej hvaležni za njegovo pomoč in podporo ob začetkih Gostičevih dni, vse od leta 1998 naprej. Vsa leta je kot avtor člankov sodeloval tudi pri nastajanju krajevnega glasila Vaščan. Leta 2016 je prevzel vlogo glavnega urednika Uredniškega odbora za izdajo knjige Pod Homškim hribom.

Letos so mu za njegovo dolgoletno delo pri raziskovanju in poučevanju zgodovine, za neprecenljiv prispevek na področju kulture, še posebej pa za nesebično pomoč, sodelovanje in bogat prispevek pri dosedanjem delovanju Kulturnega društva Jože Gostič Homec podelili naziv častni član društva. Sokrajani se ga spominjajo kot izjemno prijetnega sogovornika s širokim pogledom na življenje in svet.