Gre za doslej najtemeljitejšo in tudi najzahtevnejšo prenovo zgradbe, ki je bila leta 1992 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Tudi sobe za posameznike, ki iščejo spokojnost
"V tem delu, kjer smo zdaj, bo samo samostan, tukaj bomo bivali bratje, to je ena četrtina samostana, preostalo bo študentski dom. Prav tako bodo sobe namenjene tistim, ki iščejo spokojnost in se tudi lahko tukaj nastanijo," je novinarki TV Slovenija Petri Držaj povedal pater Tomaž Hočevar, ki je gvardijan samostana.

Po patrovih besedah je stavba zares prevelika za zgolj četverico stanovalcev. "Štiri osebe tako velike stavbe ne potrebujemo. Tudi stroški ogrevanja in vsega so veliki, zato smo se odločili, da namenimo eno nadstropje samostana za potrebe študentskega bivanja," je še dodal pater Hočevar.

Frančiškani veljajo za enega najbolj odprtih cerkvenih redov in vselej podarijo kakšno lepo misel. "Nikoli ni prepozno, da se človek ustavi, pogleda svoje življenje in tisto, kar mu primanjkuje, doda, in tisto, česar je preveč, odvzame. Zdi se mi, da v današnjem tempu potrebujemo predvsem mir, složnost, ljubezen," je sklenil gvardijan samostana.

Samostan zgrajen tri leta po prihodu frančiškanov v mesto
Frančiškani so samostan zgradili leta 1472 zraven cerkve sv. Lenarta, ki je bila tedaj še kapela, in sicer tri leta po svojem prihodu v Novo mesto. Samostansko zgradbo je leta 1664 zajel požar in jo delno uničil, do leta 1696 pa jim jo je nato dokončno uspelo obnoviti.

V samostanu je od samega začetka tudi knjižnica, ki je dejansko tudi najstarejša knjižnica v mestu. Med letoma 1746 in 1870 so frančiškani vodili tudi tamkajšnjo gimnazijo. Omeniti velja tudi, da je samostan s cerkvijo stavba z največjo novomeško streho, ki kljubuje času že stoletje in pol. Leta 1911 pa so med cerkvijo in samostanom dozidali lurško kapelo.