Najdba datira v poznorimsko obdobje. Foto: Israel Antiquities Authority
Najdba datira v poznorimsko obdobje. Foto: Israel Antiquities Authority

Oljenka je bila, sodeč po sledovih saj, v uporabi pred približno 1700 leti; najdba ponuja zanimiv vpogled v judovsko kulturno in versko življenje v tistem času, povzema spletni portal Art Daily.

"Svetilko odlikuje odlična umetniška izdelava, poleg tega je v celoti ohranjena, zaradi česar gre res za izjemno in redko najdbo," je povedal vodja izkopavanj Michael Chernin.

Eden redkih sledov judovske prisotnosti iz tistega časa
"Menora, kadilnica in palmova veja so simboli, povezani z Judi in jeruzalemskim templjem. Najdba je še posebej presenetljiva, saj imamo zelo malo dokazov o obstoju judovske naselbine v Jeruzalemu in okolici iz tega obdobja. Ko je rimski cesar Hadrijan leta 135 zatrl Bar Kohbovo vstajo, so bili Judje izgnani iz mesta. Oljenka je ena od redkih materialnih sledi judovske prisotnosti v okolici Jeruzalema v obdobju od 3. do 5. stoletja,"
je pojasnil.

Verski spominek?
Po besedah arheologa Benjamina Storchana iz izraelske uprave za starine svetilko krasijo geometrijski vzorci, na sredini je upodobljen sedmeroramni svečnik oziroma menora s trikotnim podstavkom. Oljenke z upodobitvijo menore so po njegovih besedah izjemno redke, danes jih v arhivu izraelskih nacionalnih zakladov hranijo le nekaj. Izbor simbolov na svetilki pa ni naključen. Gre namreč za zanimivo pričevanje, ki povezuje vsakdanje predmete in vere med prebivalci starodavnega Jeruzalema. "Zdi se, da je svetilka pripadala Judu, ki jo je kupil zaradi spomina na jeruzalemski tempelj."

Jeruzalemska uprava za starine je najdbo javnosti predstavila ob začetku praznika hanuka. Foto: Israel Antiquities Authority
Jeruzalemska uprava za starine je najdbo javnosti predstavila ob začetku praznika hanuka. Foto: Israel Antiquities Authority

"Očitno je, da je izdelovalec svetilke njenemu okrasju posvetil veliko časa in truda," je še povedal Storchan. Kot je pojasnil, je bila svetilka izdelana s pomočjo krhkih in zapletenih kalupov iz apnenca. Lončar je glino stisnil v kalupa, ki ju je nato spojil. Tak način izdelave je omogočal prefinjeno oblikovanje ter zapleteno okrasje.

Simbolika menore
Kot je še pojasnil, je tempeljska menora postala judovski simbol v obdobju drugega jeruzalemskega templja. Po uničenju templja pa je podoba menore postala pomembna ikona v judovskem kolektivnem spominu tako v Izraelu kot v diaspori.