Služil bo tudi kot "inovativni prostor za znanstveno in tehnološko izobraževanje", so sporočili s Hebrejske univerze, ki stoji za projektom.

Izraelska vlada bo za gradnjo prispevala dobrih šest milijonov evrov, Hebrejska univerza pa 12 milijonov evrov. Einstein je bil eden od ustanoviteljev Hebrejske univerze in nerezidenčni rektor te ustanove.

Einstein, ki velja za enega največjih teoretičnih fizikov vseh časov, je umrl leta 1955 v starosti 76 let. Svoj arhiv je zapustil omenjeni univerzi.

Po besedah kustosa Ronija Grosza gre za približno 85.000 dokumentov, kar je najobsežnejša zbirka Einsteinovih dokumentov na svetu. Revolucionarni Einsteinovi teoriji relativnosti sta prinesli nov način gledanja na gibanje predmetov v prostoru in času. Znanstvenik je tudi pomembno prispeval k teoriji kvantne mehanike. Leta 1921 je za prispevek k teoretični fiziki in posebej za odkritje in razlage zakona o fotoelektričnem pojavu prejel Nobelovo nagrado za fiziko.

Njegovi originalni zapisi še danes na dražbah dosegajo milijonsko ceno.
Muzej bo hranil celoten Einsteinov arhiv in po navedbah univerze z "najsodobnejšimi tehnikami razstavljanja, znanstvenimi prikazi in izvirnimi dokumenti predstavil Einsteinove prispevke k znanosti, vpliv njegovih odkritij na naša življenja danes, njegovo javno dejavnost in vpletenost v ključne zgodovinske trenutke v času njegovega življenja".

Einstein je zaradi svojih modrih izjav in neobvladljivih las, brkov ter košatih obrvi, ki so postali njegov zaščitni znak, postal tudi ikona popkulture.