Titanozaver – natančneje: Patagotitan mayorum – je bil 57-tonski behemot, ki je lomastil po širjavah današnje Patagonije. Skelet, ki ga bo 31. marca na ogled postavil Naravoslovni muzej v Londonu, je dolg 37 metrov in meri pet metrov v višino. To so občutno večje dimenzije, kot so bile mere "diplodoka Dippyja", nekoč najslavnejšega razstavnega predmeta, ki je bdel nad osrednjo galerijo muzeja. (Leta 2017 so Dippyja, kljub žolčnim protestom javnosti, zamenjali s skeletom samice sinjega kita, ki opominja na grožnjo izumrtja največje živali na svetu.)

Sorodna novica Kit izrinil diplodoka Dippyja, Britanci so jezni

"Že same dimenzije tega bitja so neverjetne," je za britanski Guardian komentiral predstojnik muzejskega paleontološkega oddelka Paul Barrett. "Če ob njega postaviš največja bitja današnjega sveta, na primer slona, je videti kot palček. Ob tem se zamisliš."

Naključno odkritje argentinskega gavča
Ostanke okostja vrste Patagotitan mayorum so odkopali leta 2010, ko je lastnik ranča v Patagoniji naletel na orjaško stegnenico, ki je molela iz njegove parcele. Arheološka ekipa je nato odkopala več kot 200 kosti, ki so pripadale vsaj šestim različnim živalim.

Na podlagi kosti so v Paleontološkem muzeju v Trelewu v Argentini naredili odlitke, ki bodo slabo leto dni – med marcem 2023 in januarjem 2024 – na ogled v Londonu. "Količina odkopanih kosti predstavlja celo zakladnico informacij," je pojasnila kustosinja razstave Sinead Marron. "To pomeni, da o tej vrsti zdaj vemo več kot o številnih drugih dinozavrih."

Predpotopni onesnaževalec
Patagotitan mayorum je živel pred 100 milijoni let, v zadnjem kraku obdobja krede, proti koncu obdobja vladavine dinozavrov na planetu. To je ena od treh ali štirih največjih podvrst titanozavra, kar jih danes poznamo. Po strukturi so bile njihove hrbtenice na nek način podobne visečemu mostu; imeli so tudi masiven vrat za nabiranje listja in na drugi strani ogromen rep, ki je pomagal pri ravnotežju.

"Bili so rastlinojedci: goltali so rastline in listje, kar se je nato fermentiraliv njihovih ogromnih želodcih. Stranski proizvod so bile velike količine metana, tako da se človek ne bi hotel zadrževati pri zadnjem koncu katere od teh živali," je poudaril Barrett. "Nekateri strokovnjaki argumentirajo celo, da so rastlinojedi dinozavri narigali toliko metana, da so pripomogli k učinku toplotne grede."

Čeprav je bil odrasel dinozaver te vrste težji od devetih današnjih slonov, pa so začeli z velikostjo, manjšo od človeškega novorojenca. "Del razstave bo tudi fosilizirano dinozavrovo jajce, ki ima premer približno 15 centimetrov - to je manj kot nogometna žoga. Iz takega jajca je zrasla 37-metrska žival."

Zakaj so dinozavri v Patagoniji bolj zrasli?
Patagotitan mayorum sicer še vedno varuje številne skrivnosti. "Na številnih koncih sveta odkrivamo ostanke velikih dinozavrov, ampak v Patagoniji so primerki res orjaški, kot na primer razni titanozavri," opaža Barrett. "Je bilo to zaradi kakih posebnosti tamkajšnjega okolja ali pa smo imeli doslej samo nesrečo, da titanozavrov nismo našli nikjer drugje?" Prav tako paleontologi ne vedo, zakaj je šest živali preminilo na istem kraju. "Vsi so bili skoraj do konca odrasli, poginili pa so na isti lokaciji. Toda zakaj? Kaj bi jih lahko pokončalo? Odgovorov nimamo, tako da skrivnost dodaja še eno plast zgodbi o teh čudovitih živalih."