Nedavna precej živopisna najdba na območju pod lavo pokopanega rimskega mesta Pompeji je bila v leseni škatli oziroma v tem, kar se je pač ohranilo od nje. Les je skozi vsa ta leta razpadel in ostali so le bronasti tečaji, ki so se ohranili zaradi ognjeniškega materiala, ki se je utrdil na njih.

Dioniz v družbi skarabejev
Med najdenimi predmeti so bili kristali, keramika in jantar, pa tudi amuleti v obliki skarabejev z Bližnjega vzhoda. Veliko je bilo tudi poldragih kamnov, med drugim ametista in karneola, ročno izdelanih figuric in steklenih kroglic z vrezanim Dionizovim obličjem.

Po besedah direktorja Arheološkega parka Pompeji Massima Osanne, naj bi večina najdenih predmetov pripadala ženski (ali ženskam), glede katere pa je po njegovem prepričanju večja verjetnost, da je bila služabnica ali sužnja kot pa lastnica hiše. Kot je še povedal za italijansko tiskovno agencijo Ansa, nobeden od odkritih predmetov ni narejen iz zlata, ki je bilo priljubljeno pri premožnih Pompejcih.

Najverjetneje ritualni predmeti v lasti ženske
"To so predmeti vsakdanjega življenja v ženskem svetu in so izredni, saj pripovedujejo mikrozgodbe, biografije prebivalcev mesta, ki so poskušali ubežati izbruhu," je še dejal direktor arheološkega parka.

Poleg preučevanja najdenih predmetov arheologi zdaj s pomočjo DNK-analize skušajo odkriti sorodstvene vezi med deseterico trupel, odkritih v hiši. "Morda je dragocena skrinjica pripadala eni od teh žrtev," je še špekuliral Osanna. Glede predmetov v škatli meni, da se jih je najbrž nosilo med rituali kot amulete proti nesreči, ne pa v okrasne namene. Glede na kakovost jantarja in steklenih kroglic arheologi sklepajo, da je hiša pripadla moškemu visokega statusa.

16. dan pred novembrskimi kalendami
Te živopisne predmete so našli prav v hiši, v kateri so lani odkrili napis, ki je vrgel senco dvoma na dozdajšnje prepričanje, da je izbruh Vezuva mesto pokopal pod sabo 24. avgusta. Napis na steni pa je pospremljen z datumom: "16. dan pred novembrskimi kalendami" – torej 17. oktober. To bi pomenilo, da jih je izbruh pokopal dva meseca pozneje, kot se je prej sklepalo.

Sorodna novica Odkritje, ki "na novo napiše" zgodbo o izbruhu Vezuva

Za dobro ohranjenost Pompejev je zaslužen ognjeniški pepel za to in okoliška mesta usodnega izbruha Vezuva leta 79, saj jih je vsa ta stoletja obvaroval pred svetlobo in vlago. Plinij mlajši v pismu zgodovinarju Tacitu opisuje, kako je sonce mrknilo kot luč, ženske so kričale, otroci jokali in možje vpili. Številne ljudi, ki jih je prekril pepel, so stoletja pozneje našli v položaju, v katerem so umrli.

Začetki izkopavanja tega antičnega mesta nekoč živahne trgovine segajo v leto 1748 in zgodnejše raziskave ter obnove so bile marsikdaj po zdajšnjih konservatorsko-restavratorskih standardih neustrezne. Kot pojasnjuje Osanna, je tako težko razločiti, kako so bile videti freske pred nekaterimi starejšimi restavratorskimi posegi.