Razstava V spirali časa: Notranjska v pozni bronasti in starejši železni dobi je v Notranjskem muzeju Postojna na ogled do 15. septembra 2025. Posebnost razstave je, da se bo večkrat spremenila, saj bodo nekatere elemente zamenjali z drugimi, v sklepni fazi pa bodo postavili tudi vitrino, v katero bodo lahko obiskovalci prinesli arheološke predmete, ki so jih sami našli med potepanji po Notranjski.

Najslabše arheološko raziskana slovenska pokrajina
Avtorica razstave je arheologinja Alma Bavdek, ki Notranjsko raziskuje že 33 let. Po njenih besedah razstava popelje obiskovalce "dobrih 3000 let v preteklost, v čas konca pozne bronaste dobe, nekje med 11. in 9. stoletjem pred našim štetjem. Na začetku tega obdobja je bila ta kraška pokrajina še redko poseljena." To pokrajino so nato poselili prišleki z zahoda, s Krasa ali morda iz Furlanske nižine. V 9. stol. pr. n. št. so s povečanjem števila prebivalstva zaživela številna nova naselja na vzpetinah, ki so bila strateško umeščena v prostor.

V naslednjih dveh stoletjih, na začetku starejše železne dobe, je bilo glede na današnje ocene tam že več kot 70 naselij. T. i. notranjsko-kraška skupnost je bila v 8. in 7. stol. pr. n. št. "najmočnejša, dobro organizirana, imela je svojevrstno materialno kulturo in bila v stikih s srenjami v južnoalpskem prostoru ter z ljudstvi Histrov, Liburnov in Japodov", piše v razstavnem besedilu. Največ podatkov o skupnosti lahko črpamo iz predmetov, ki so jih položili v grobove. O naselbinah pa zaradi pomanjkanja strokovnih raziskav vemo le malo, saj po besedah avtorice razstave "še vedno velja, da je Notranjska s Krasom od slovenskih pokrajin najslabše arheološko raziskana".

Za konzerviranje in restavriranje razstavljenih predmetov je poskrbel višji konservatorski in restavratorski tehnik Peter Križman. Glavnina predmetov na tej razstavi je prvič postavljena na ogled javnosti, sicer pa vse hrani Notranjski muzej. Med drugim si je mogoče ogledati ostanke lončenine ter predmete iz brona in železa, med katerimi izstopa vrsta sponk – tako očalaste sponke kot večje in razkošnejše polmesečne sponke, okrašene z daljšimi verižicami. Prav te polmesečne sponke so značilne za notranjsko-kraško nošo. Med zanimivejšimi predmeti velja izpostaviti tudi zelo velika bronasta uhana v obliki luninega krajca z iztolčenimi bunčicami.

Razstavljene prazgodovinske predmete dopolnjujejo slikovno in fotografsko gradivo, risbe, ilustracije, lidar posnetki in dokumenti preteklih arheoloških raziskav. Slikovno gradivo prihaja večinoma iz arhivov muzeja in ZVKD-ja Nova Gorica. Zanimiv eksponat je maketa žarnega grobišča, ki je bila izdelana za stalno razstavo Notranjskega muzeja po letu 1959.

Razstava posvečena arheologinji, dejavni na območju Notranjske
Alma Bavdek je razstavo posvetila 93-letni arheologinji Mehtildi Urleb, ki je v postojnskem muzeju delala od prve zaposlitve leta 1955 do upokojitve leta 1990. Po besedah avtorice razstave prav zaradi dela Mehtildi Urleb o zgodovini Notranjske vemo več, kot bi sicer. "Njen arheološki opus je izjemen, vodila je 58 večjih in manjših arheoloških izkopavanj na novo odkritih, predvsem prazgodovinskih najdiščih, rezultate pa je objavila v več monografskih delih in s prispevki v arheoloških publikacijah, ves čas je skrbela za predstavitev najstarejše zgodovine Notranjske," je izpostavila o svoji cehovski kolegici.

V razstavo so vključeni tudi opisi več višinskih naselbin ali gradišč, med katerimi so Tržišče ob Cerkniškem jezeru, Stari grad nad Planinskim poljem, Sovič nad Postojno in Prelaz na Razdrtem. Posebno mesto na razstavi pa je namenjeno Trnovemu pri Ilirski Bistrici oziroma naselbini na hribu Gradišče in trnovski skupnosti, ki je bila za raziskovalce zanimiva že v prvi polovici preteklega stoletja.

Za leto 2025 je napovedan izid znanstvene monografije o trnovskem grobišču z naslovom Trnovo pri Ilirski Bistrici, ki jo pripravljata Notranjski muzej Postojna in Inštitut za arheologijo ZRC SAZU-ja.