Valentin Benedik (1953) je na ljubljanski Filozofski fakulteti študiral umetnostno zgodovino in angleški jezik s književnostjo. Leta 1981 se je zaposlil kot dokumentalist na tedanjem Zavodu SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine. Od leta 1985 do upokojitve leta 2022 je vodil oddelek dokumentacije, pri čemer je v tem času vpeljal in razvil sistematično fotodokumentiranje konservatorsko-restavratorskih posegov v vseh fazah.

Nepogrešljiv del ekipe pri projektih Restavratorskega centra
Benedik je veljal za nepogrešljiv del ekipe pri skorajda večini, vsekakor pa pri najpomembnejših konservatorsko-restavratorskih projektih Restavratorskega centra. Od leta 2002 je nekatere konservatorsko-restavratorske posege tudi videodokumentiral. Med njegovimi delovnimi nalogami je bila tudi priprava in izdelovanje elaboratov in strokovnih besedil za objave v strokovni literaturi. Vzpostavil in organiziral je fototeko, diateko in negoteko ZVKDS Restavratorskega centra. Leta 1983 je zasnoval knjižnico Restavratorskega centra, ki je danes temeljna knjižnica ZVKDS. Med letoma 2010 in 2012 je v Restavratorskem centru vzpostavil in uredil muzej restavratorstva.

Kot še piše v utemeljitvi nagrade za življenjsko delo, je Valentin Benedik z rednimi strokovnimi vodenji skupin po Restavratorskem centru, fotografiranjem in pripravo slikovnega gradiva za najrazličnejše publikacije ter idejnimi zasnovami in avtorskim sodelovanjem pri razstavah je populariziral kulturno dediščino in konservatorsko-restavratorsko stroko.

Na slovesnosti so podelili tudi priznanja Mirka Šubica in študentsko priznanje. Martina Lesar Kikelj, Saša Snoj, Maša Kavčič, Anka Batič in Anja Urbanc so prejemnice priznanj Mirka Šubica za enkratne izjemne dosežke za zahtevne in obsežne raziskave ter konservatorsko-restavratorski poseg na Kremser Schmidtovi obočni poslikavi v Gruberjevi palači v Ljubljani. Skupina konservatork-restavratork je z osebno zavzetostjo in strokovnim in raziskovalnim delom vrhunsko izpeljala projekt, piše v utemeljitvi.

Priznanje za inovativno ponovno uporabo originalnega baročnega laka pri konservatorsko-restavratorskem posegu na velikem oltarju iz župne cerkve svetega Andreja v Makolah je prejel Martin Klinc. Prejemnik priznanja je po oceni komisije zbral vso dostopno literaturo o baročnih lakih v osrednjem evropskem prostoru ter se odločil za poseben in inovativen pristop.

Vlasta Čobal Sedmak, Anita Kavčič Klančar, Jelka Kuret, Martina Lesar Kikelj in Ajda Mladenović priznanje prejmejo za vodenje zahtevnega konservatorsko-restavratorskega posega na sgraffitu Maksa Kavčiča iz nekdanje Strojne tovarne v Trbovljah. Stvaritev je bila leta 2019 interventno sneta, saj ji je zaradi rušenja nekdanje tovarne grozilo uničenje. Umetnina od lani na novem nosilcu krasi avlo tamkajšnjega delavskega doma.

Priznanje Mirka Šubica je prejela tudi Vesna Obid za zahteven in dolgotrajen konservatorsko-restavratorski poseg na oltarni sliki Leopolda Layerja Zadnja večerja iz župne cerkve svetega Kancijana v Kranju. Kot je komisija zapisala v utemeljitvi, so restavratorsko-konservatorski posegi na sliki, ki jih je prejemnica priznanja izvedla z odliko, terjali približno 2000 ur predanega dela.

Ana Sterle in Lara Skukan sta prejeli študentsko priznanje zlati skalpel za grafično dokumentacijo in animirane predstavitve pri projektu ReForma Viva v Kostanjevici na Krki ter na razstavi Od blizu v Moderni galeriji. Obe zaključujeta podiplomski študij konservatorstva-restavratorstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO).