Valvasorjeve nagrade bo društvo sicer podelilo 21. maja v Narodni galeriji, dan pred mednarodnim dnevom muzejev pa so predstavili, komu letos pripadajo. Poleg nagrad za življenjsko delo bodo podelili tudi nagrade za enkratne dosežke, ki jih prejmejo Tina Fortič Jakopič in Marko Ličina za razstavo Kruha in iger o slikarstvu Toneta Kralja med drugo svetovno vojno, avtorska skupina za razstavo Universum Plečnik: Od delavnice in mita, ter Janko Boštjančič in Andrej Gaspari in Janko Boštjančič za razstavo Enigma – skrivnostno zakulisje vojne.

Sorodna novica Kruha in iger: skoraj pozabljena slika Toneta Kralja dobi svojo razstavo

Verena Perko in Andrej Smrekar sta nagrajena, ker sta z odličnostjo svojega dela pomembno zaznamovala vsak svoje strokovno delovno področje. "Prav tako sta pustila pečat na delovanju Slovenskega muzejskega društva, saj sta oba aktivno delovala v vodstvu društva in pripomogla k njegovemu razvoju. S predanim delom sta bogata spoznanja v odnosu do dediščine uspešno širila tudi v slovenskem in mednarodnem javnem prostoru," beremo v utemeljitvi.

Podelili bodo še pet častnih priznanj in Valvasorjev nagelj, o katerem odloča komisija po lastni presoji. Valvasorjev nagelj prejme razstava Čivki iz preteklosti/Tweets From the Past, ki je bila na ogled v Arheološkem muzeju Frankfurt.

Predsednica komisije za Valvasorjeva odličja Marjetka Balkovec Debevec je ob predstavitvi odličij dejala: "Razstavnim projektom je skupno, da iz njih veje obilo svežine, novih zamisli in inovativnih praks, seveda na osnovi dolgotrajnega in natančnega muzejskega dela. Lahko ugotavljamo, da so slovenski muzeji odprti novim pristopom in interdisciplinarnemu sodelovanju različnih strok pri pripravi razstav. Muzejske razstave ne le izobražujejo, pač pa pri obiskovalcih spodbujajo tudi širše družbeno-kritične razmisleke. Vse to zajemajo tudi nominirani in nagrajeni razstavni projekti. Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo letos pripada dvema izjemnima muzealcema, ki sta z odličnostjo svojega dela pomembno zaznamovala vsak svoje strokovno delovno področje, delo Slovenskega muzejskega društva ter bogata spoznanja v odnosu do dediščine uspešno širila tudi v mednarodnem prostoru."

Čeprav je dan muzejev 18. maja, muzejska stroka s svojimi vsebinami praznuje vse leto, je prepričana predsednica društva.

V soboto mednarodni dan muzejev
Muzejske organizacije so ob tem predstavile svoje aktivnosti ob sobotnem mednarodnem dnevu muzejev. Ob tem so odprli že tradicionalno panojsko razstavo pri Slovenskem etnografskem muzeju, kjer na svoje vsebine opozarjajo državni muzeji. Mednarodni muzejski dan, ki ga v Sloveniji organizira slovenski odbor Mednarodnega muzejskega sveta (ICOM Slovenija), letos poteka na temo Muzeji za izobraževanje in raziskovanje.

37.000 muzejev je precejšnja moč, ki lahko v družbo uvaja določene spremembe
Kot je povedala predsednica Jana Babšek, je bilo lani udeleženih iz 158 držav, kar je "precejšnja moč, ki lahko v družbo uvaja določene spremembe". Muzeji namreč po njenih besedah že dlje časa niso več le razstave, ampak tudi dinamična izobraževalna središča ter se povezujejo z različnimi skupnostmi za promocijo demokracije, miru, enakosti, inkluzivnosti, participativnosti in od nedavnega tudi ciljev trajnostnega razvoja.

Ob mednarodnem dnevu muzeji vabijo z dnevom odprtih vrat, ob tem pa ICOM razpiše tudi nagradi za mednarodno prepoznavne projekte ter za promoviranje teme predhodnega muzejskega dneva. Nagradi nato podelijo proti koncu koledarskega leta. Pred tem se združijo tudi na panojski razstavi nacionalnih muzejev, ki so jo tokrat zasnovali v Muzeju za oblikovanje in arhitekturo. Po besedah direktorice muzeja Maje Vardjan vsak od 13 muzejev na panoju predstavlja aktualne programe in vsebine, povezane z letošnjo Icomovo temo.

Mednarodnega muzejskega dneva ne bi bilo brez ustanov, tako javnih kot zasebnih, ki se ukvarjajo z muzejsko dejavnostjo, je poudarila Alenka Černelič Krošelj, predsednica Skupnosti muzejev Slovenije, v katero so povezane. "Naša naloga je predvsem ta, da smo čuječi pri spremembah zakonodaje in razvoju našega sektorja," pravi. Pri tem je spomnila na nedavno sprejeto nacionalno strategijo za področje muzejev in galerij, pri kateri so sodelovali predstavniki vseh stanovskih organizacij.

Muzeji so se v preteklih letih razvili ravno v smeri večje družbene angažiranosti
Kot glavni cilj je omenila izboljšanje položaja muzejske dejavnosti s tem, da bi spremenili zakonodajo: "V skupnosti muzejev, pa tudi vseh stanovskih organizacijah, govorimo, da potrebujemo področni zakon, saj so se muzeji v preteklih letih izjemno razvili ravno v smeri večje družbene angažiranosti in drugih nalog, ki jih prevzamemo, na kar kažejo tudi programi in mednarodni muzejski dan." Spomnila je še na vsakoletno Poletno muzejsko noč kot največjo muzejsko akcijo v letu in na njihovo širjenje prek spleta, kot je akcija Naprej v prihodnost, ki jo oblikujejo dvakrat letno.