Kapela, ki so jo gradili več kot desetletje v zadnjem obdobju kar 72 let trajajoče vladavine Ludvika XIV., čigar dvor je bil znan po blišču in razkošju, je bila dokončana leta 1710.

Restavratorji zavezani izvorni podobi
Restavratorska dela bodo zajela strešne tramove, svinčene dele, skulpture in slikana okna. Pri restavriranju kamnitih kipov si bodo po pisanju francoske tiskovne agencije AFP pomagali s fotografijami, s čimer bodo skušali zagotoviti popolno zvestobo originalom.

Po požaru v Notre-Dame ...
Restavratorska dela po aprilskem požaru v pariški katedrali Notre-Dame potekajo pod najstrožjimi varnostnimi pogoji, strokovnjaki redno preverjajo vse potencialno nevarne točke, povsod so nameščeni toplotni in dimni senzorji.

Tako se po besedah vodje vrtov dvorca Versailles Sophie Lemonnier želijo izogniti možnosti, da se ponovi tragedija Notre-Dame.

Sicer pa dela izvajajo tudi za zaščitnimi ponjavami, ki kapelo skrijejo očem obiskovalcev, čakajočih v vrsti na vstop v dvorec.

"Ena nujnih prednostnih nalog"
Restavrirane kapele je bilo, ko je leta 2011 vodenje kompleksa Versailles prevzela nekdanja novinarka Catherine Pegard, "ena nujnih prednostnih nalog".

Kapela je bila zadnje prenove deležna med letoma 1875 in 1878, ko je bila Francija oslabljena zaradi vojne s Prusijo, zato tedaj prenovi niso mogli nameniti veliko sredstev. "Danes to počnemo tako, kot si Versailles zasluži," je povedal arhitekt Frederic Didier, ki nadzoruje restavratorska dela.

S pomočjo zasebnih sredstev
Prvi dve fazi restavriranja bosta predvidoma stali okoli 16 milijonov evrov, od tega bosta 11 milijonov prispevala švicarska fundacija Philanthropia in francoska tovarna gradbenih izdelkov Saint-Gobain. Vodja kompleksa upa, da bodo z zasebnimi donacijami zbrali sredstva še za restavriranje šestih od 28 monumentalnih kipov, ki krasijo zunanjost kapele.