Razstava popelje po skoraj 430-letni družinski zgodovini najemnikov salzburških nadškofov, ki so jih poimenovali po gradu Rajhenburg. Vendar razstava ne pripoveduje le o tistih, ki so živeli v teh prostorih, pač pa tudi o bližnjih grajskih stavbah in njihovih lastnikih, o ustroju srednjeveške družbe in življenju takratnih treh stanov na območju današnjega Posavja in širše.
Razstavo so pripravili ob desetletnici celovite prenove grajske stavbe, njen avtor pa je zgodovinar Boris Hajdinjak.

Rajhenburg je dal med letoma 1131 in 1147 pozidati lastnik posesti, salzburški nadškof Konrad I. Njegova gradnja je bila del vzpostavljanja obrambe in poseljevanja območja na meji med Svetim rimskim cesarstvom in Kraljevino Ogrsko, ki sta leta 1131 sklenila dokončno mirovno pogodbo. V tem obdobju so se na Rajhenburgu pojavili ministeriali oziroma pripadniki višjega sloja nižjega plemstva, ki so opravljali vojaško ali upravno službo pri višjem plemiču, pojasni koordinatorica projekta in kustosinja razstave Helena Rožman.

Po njenih besedah se je od prve omembe Otona I. Rajhenburškega do smrti zadnjega moškega predstavnika rodbine Hansa Rajnprehta zvrstilo 12 generacij. Po imenu je znanih 54 moških in 16 žensk. Med njimi posebno mesto zaseda Rajnpreht I. Rajhenburški, ki je z upodobitvijo na monumentalnem grafičnem delu Triumfalni sprevod v zgodovini ostal zapisan kot prvi vitez cesarja Maksimilijana I. Habsburškega.

Tako Rajnpreht kot njegovi predniki in potomci so se pojavljali na številnih posestih in v različnih vlogah, v zadnjih desetletjih te rodbine pa so matični grad Rajhenburg temeljito preuredili.

Razstav je nastajala več let in je plod dela širše skupine. Na ogled je v prostorih grajskega renesančnega trakta, ki se konča s sobo z renesančnimi freskami, ki jih je za razstavo raztolmačil Tomislav Vignjević.

Izvirno muzejsko gradivo so prispevali Narodna galerija Slovenije, Narodni muzej Slovenije, Pokrajinski muzej Celje in Posavski muzej Brežice. Razstavljena besedila dopolnjujejo reprodukcije arhivskih in muzejskih dokumentov, replike izbranih kosov opreme, orožja vitezov in oblačil ter avtorske risbe. Postavitev vključuje tudi digitalno predstavitev in interaktivne vsebine za mlajše obiskovalce. Razstavo in spremljajoče gradivo je oblikovala Polona Zupančič. Ob odprtju izdano zloženko bodo v prihodnjih mesecih dopolnili z razstavnim katalogom, temu bo sledil še zbornik s strokovnimi članki.

Grad je kulturni spomenik državnega pomena. V desetih letih po njegovi celoviti prenovi je grad obiskalo skoraj 160.000 obiskovalcev. V njem so pripravili 25 občasnih in sedem stalnih razstav. Na gradu potekajo tudi protokolarne, poslovne in druge prireditve.