Cilj določitve omenjenih območij je vzpostavitev neposrednega varstva kulturne dediščine, ki se zdaj posredno varuje v prostorskih aktih, s predpisi, ki jih določata vlada in minister, pristojen za kulturo, piše v sporočilu za javnost po petkovi dopisni seji vlade.

Varstvena območja dediščine je uvedel zakon o varstvu kulturne dediščine leta 2008. Opredeljena so kot območje z enotnimi značilnostmi nepremične dediščine, ki je zaradi svojih vrednot in razvojnih potencialov pomemben del prostorskih ureditev.

Varstveno območje dediščine je po zakonu o varstvu kulturne dediščine t. i. tretja kategorija varstva nepremične kulturne dediščine, za katero se mora zagotavljati izvajanje varstva kot javna korist. Registrirana nepremična kulturna dediščina svoj pravni status pridobi prek prostorskih aktov. Te sprejemajo bodisi občine bodisi država. Kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena svoj pravni status pridobijo z aktom o razglasitvi.

V nasprotju z registrirano dediščino se varstveno območje dediščine ne varuje le posredno s prostorskimi akti, ampak neposredno z varstvenimi usmeritvami, ki so določene v uredbi, natančneje pa opredeljene v aktu o določitvi varstvenega območja dediščine, ki ga izda minister za kulturo.

Pri pripravi prostorskih načrtov, s katerimi se regulirajo prostorski razvoj in prostorske ureditve, se obvezno upoštevajo varstvena območja dediščine. Z uveljavitvijo akta o določitvi varstvenih območij dediščine ti varstveni režimi postanejo zavezujoči pravni režimi, ki jih je treba obvezno pri pripravi prostorskih načrtov upoštevati.

Poleg navedene obveze po upoštevanju varstvena območja dediščine tudi velja, da je za poseg vanj treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje, še piše v sporočilu za javnost po dopisni seji vlade.

"Struktura uredbe o varstvenih območjih dediščine sledi pooblastilo iz tretjega odstavka 25. člena zakona o varstvu kulturne dediščine. V prvem poglavju je opredeljen predmet urejanja, v drugem določene vrste varstvenih območij dediščine, v tretjem predpisana podrobnejša merila za določitev omenjenih območij, v četrtem pa varstvene usmeritve za posamezne vrste varstvenih območij dediščine. V petem poglavju je opredeljeno spremljanje stanja," so za STA pojasnili na ministrstvu za kulturo.