Vlada naj bi Program odprave posledic julijskega neurja s poplavami sprejela konec tega ali v začetku prihodnjega meseca. Kot je znano, bo finančno in izvedbeno najbolj zahtevna sanacija pobočij in vodotoka v zaledju Franje. Na ministrstvu za kulturo so znova potrdili, da država nima dvomov glede tega, da je Franjo smiselno obnoviti in ohraniti na izvorni lokaciji, je za Radio Slovenija poročala Nina Brus.

Ob vnovični obnovi tudi prizadevanja za trajno rešitev
Ozka in strma soteska Pasice pri Cerknem je bila med drugo svetovno vojno za postavitev bolnišnice izbrana prav zaradi skrite in težko dostopne lokacije. Na ministrstvu za kulturo se strinjajo, da je spomenik kljub zahtevnemu naravnemu okolju treba obnoviti in si pri tem prizadevati za trajno rešitev. "Vsi vemo, da je to smiselno, in vsekakor je načrt, da se bolnica Franja obnovi, čeprav je bila že večkrat prizadeta, tako da težko govorimo o tem, koliko je danes na tem območju še originalnega, ampak že samo doživetje tega prostora in vseh objektov, ki so tam, v ljudeh vzbuja posebna čustva," je za radio povedal državni sekretar Matevž Čelik Vidmar.

Partizanska bolnica Franja je bila uničena v lanskih julijskih ujmah, ki so jim sledile še veliko bolj uničujoče avgustovske. Tudi zato sanacijski načrt za Franjo še ni dokončno sprejet. "Pravzaprav se je celotna država osredotočila na odpravljanje posledic avgustovskih poplav, ker je bilo to vezano tudi na pridobitev sredstev iz evropskega solidarnostnega sklada in potem z urejanjem s tem povezane zakonodaje. Zaradi tega je tudi imel z avgustovskimi poplavami povezan sanacijski načrt prioriteto," je še razložil Čelik.

V teku je prenos lastništva z občine Cerkno na državo
Ko bo na vladi sprejet tudi sanacijski načrt za odpravo posledic julijskih ujm, se bodo dela v zaledju Franje lahko začela. Sočasno teče tudi postopek prenosa lastništva bolnice Franja z občine Cerkno na državo. Tudi ta je kompleksen, med drugim ga je treba obravnavati skupaj z upravljanjem spomenika. "Zato ti postopki prenosa in nadaljnjega upravljanja niso tako enostavni ter jih je treba dobro preveriti, tako da bo še nekaj časa trajalo, da se bo to razrešilo in uredilo, kot je treba, torej zakonito," je poudaril Čelik. Ob vsem naštetem bo sama rekonstrukcija lesenih objektov in inventarja v bolnici Franja predstavljala manjši izziv, je še poročala Nina Brus.

Poleg Slovencev v Franji zdravili tudi borce drugih narodnosti
V Partizanski bolnici Franja, ki je delovala od zime 1943 do maja 1945, so se poleg slovenskih ranjencev zdravili tudi borci drugih narodnosti, med njimi Francozi, Rusi, Poljaki in številni predstavniki nekdanjih jugoslovanskih republik. Tam se je zdravil celo sovražnikov vojak, ki je v bolnišnici dočakal konec vojne. Vse to je v Franjo prineslo multikulturnost, religijsko raznolikost in solidarnost. K zadnji so veliko pripomogli tudi tamkajšnji prebivalci, ki so pomagali pri delu bolnišnice. Franja je pomembna tudi z vidika ženske enakopravnosti. Bolnico je namreč najdlje vodila zdravnica Franja Bojc Bidovec, po kateri nosi ime.