Vladimir Kološa je Aškerčevo nagrado prejel za izjemen prispevek k razvoju slovenske arhivistike, na področju varovanja in ohranjanja slovenske arhivske dediščine in njenega posredovanja javnosti ter za dolgoletno zaslužno delo v Arhivskem društvu Slovenije.

Kološa (1948) je poklicno pot začel leta 1973 v tedanjem Arhivu Slovenije, ki mu je ostal zvest do upokojitve leta 2010. Kot arhivist je najprej skrbel za gradivo upravnih in samoupravnih organov od 1918 do 1941, pozneje pa bil načelnik oddelka za informacije, dokumentacijo, INDOK in materialno varstvo arhivskega gradiva, pomočnik direktorice arhiva in prevzel vodenje sektorja za varstvo arhivskega gradiva z več oddelki. Prav tako je vodil sektor za varstvo najstarejšega arhivskega gradiva.

Njegov opus in bibliografija pričata, da gre za vsestranskega arhivista, ki se je ukvarjal s strokovno obdelavo gradiva, objavo arhivskih virov, arhivskimi razstavami s katalogi, delom z uporabniki, v utemeljitvi pa so omenjeni še strokovni članki s področja arhivistike in zgodovine, referati na strokovnih zborovanjih, izobraževanje arhivskih delavcev, delo v arhivskem društvu ter sodelovanje v številnih arhivskih projektih, strokovnih in izpitnih komisijah, piše v utemeljitvi.

Danijela Juričić Čargo in Lilijana Žnidaršič Golec priznanje, ki ga društvo podeljuje bienalno, prejmeta za 4. in 5. zvezek Vodnika po urbarjih Arhiva Republike Slovenije ter s tem uspešen zaključek dvajset let trajajočega projekta izdajanja serije Vodnikov po urbarjih Arhiva Republike Slovenije. V utemeljitvi preberemo, da sta pri svojem delu pokazali izjemno prizadevnost, strokovno usposobljenost, še posebej pa natančnost. Z zaključkom projekta smo dobili integralen popis urbarialnega gradiva v vseh fondih in zbirkah Arhiva RS. Avtorici sta raziskovalcem postavili odlične temelje za nadaljnje zgodovinske in sorodne raziskave, so še zapisali v utemeljitvi.

Mojca Horvat pa je nagrajena za monografijo in razstavo z naslovom Gospostvo Negova, kot ga slikajo arhivski viri. Kot piše v utemeljitvi, je enega najbolje ohranjenih in najobsežnejših fondov starejše provenience v Pokrajinskem arhivu Maribor celovito uredila in naredila popis. Lani je tudi izšla monografija z naslovom Gospostvo Negova, kot ga slikajo arhivski viri, ta na inovativen način predstavlja arhivsko gradivo in je odlična nadgradnja osnovnega arhivističnega dela. Inovativno objavo arhivskega gradiva je nadgradila še z razstavo, ki je bila letos postavljena na gradu Negova.

Nagrada in priznanji nosijo ime po pesniku, duhovniki in arhivistu Antonu Aškercu (1856–1912), ki je bil prvi ljubljanski mestni arhivar. Že pred 120 leti je pri svojem delu upošteval nekatera še danes temeljna arhivska načela, zaradi česar spada med utemeljitelje slovenske arhivistike.

Arhivsko društvo Slovenije nagrado in priznanja podeljuje od leta 2002 ob dnevu slovenskih arhivov, 20. oktobra, oziroma v dneh okoli tega datuma.