Orjaška vrata, ki simbolizirajo ponovno rojstvo mesta po padcu Berlinskega zidu, so tako postala prvi eksponat v muzeju, ki ga sicer še vedno gradijo.

Sorodna novica Klub K4: Iz preteklosti v prihodnost

Prvotni namen pojasni masivnost vrat
Usoda vrat zelo nazorno ilustrira turbulentno zgodovino Berlina v 20. stoletju. Najprej so vodila v prostore z bančnimi sefi veleblagovnice Wertheim, katere lastniki so bili Judje. Nacisti so lastnikom veleblagovnico odvzeli; tisti, ki niso pristali v koncentracijskem taborišču, so bili prisiljeni oditi v izgnanstvo.

Elegantna veleblagovnica je bila med drugo svetovno vojno uničena v zavezniškem bombardiranju, težka kovinska vrata pa so bombardiranje prestala skoraj nepoškodovana. Desetletja so ležala na nikogaršnji zemlji na močno zastraženi meji.

Berlinska meka elektronike
Po padcu Berlinskega zidu leta 1989 se je veliko opuščenih industrijskih lokacij, še posebej v nekdanjem Vzhodnem Berlinu, prelevilo v prizorišča elektronske glasbe, kjer so se zbirali mladi z vsega sveta. Med njimi je bil morda najbolj ikoničen prav Tresor, ki ga je Dimitri Hegemann uredil v podzemnih prostorih za bančne sefe nekdanje veleblagovnice, vhod pa so zapirala znamenita vrata.

Primerno nasledstvo: iz sefa v elektrarno
Klub je leta 2005 zaprl vrata na svoji izvirni lokaciji in se preselil drugam – v prostore odslužene elektrarne Kraftwerk. Veliko opreme so preselili, pettonska vrata pa so bila za selitev pretežka.

Hegemann je vrata, na katerih je bil s sprejem še vedno naslikan simbol kluba – krog s piko v sredini in črto spodaj – pazil, zdaj pa se je odločil, da jih posodi Humboldtovemu forumu v Berlinu. Muzej, ki ga gradijo na znameniti aveniji Unter den Linden, na lokaciji nekdanjega mestnega dvorca, ki je bil poškodovan med drugo svetovno vojno, naj bi odprli prihodnje leto. Hegemann je vrata na torkovi predstavitvi označil kot "simbol prehoda v novo dobo" v združeni Nemčiji.