Muzej odprl vrata v nedeljo in jih zaprl v sredo
Vladajoča kitajska komunistična partija poskuša tako odpraviti še zadnje sledi javne razprave o dogodku leta 1989, ko so s smrtonosno represijo zatrli demokratične proteste. Leta 2014 ustanovljeni Muzej 4. junija je bil že večkrat zaprt in znova odprt, nekajkrat tudi zaradi vandalizma. Danes so ga zaprli le tri dni po vnovičnem odprtju, navaja Associated Press (AP).
Hongkong je bil zadnje mesto na kitajskih tleh, kjer so spomin na dogajanje na Trgu nebeškega miru zaznamovali s prižiganjem sveč in drugimi dogodki. Kitajske oblasti pa so že drugo leto zapored prepovedale javne slovesnosti v luči prizadevanj Pekinga, da bi zatrl demokratični aktivizem na tem ozemlju.
Iz Muzeja 4. junija so sporočili, da so ga zaprli po preiskavi oblasti, ali ima dovoljenja za izvajanje javnih razstav. Iz Zavezništva Hongkonga v podporo domoljubnim demokratičnim gibanjem Kitajske, ki je bilo ustanovljeno prav leta 1989 ob takratnem dogajanju na Kitajskem, so sporočili, da so si prizadevali za zaščito osebja in obiskovalcev muzeja. Po njihovih navedbah je muzej od odprtja v nedeljo sprejel več kot 550 obiskovalcev. Skupina, ki je v preteklih letih v Hongkongu organizirala bedenje ob svečah, ki je vsakič privabilo na tisoče ljudi, pa se je na zavezništvo obrnila za pravni nasvet.
Javna spominska obeležja tragičnih dogodkov so na Kitajskem že dolgo prepovedana. Vsako leto pred obletnico oblasti pogosto tudi priprejo ali nadlegujejo sorodnike ljudi, ki so bili ubiti v zatiranju. V zadnjih letih se je v hongkonškem parku Victoria vsakič zbralo na tisoče ljudi, ki so prišli prižgat sveče in zapet v spomin na ljudi, ki so bili ubiti, ko je vojska napadla protestnike na Trgu nebeškega miru in okoli njega ter pobila na stotine ljudi.
Znova prepovedano zbiranje ob prižiganju sveč
Hongkonške oblasti so torej tudi letos prepovedale bedenje ob svečah, pri čemer kot razlog navajajo tveganje za javno zdravje zaradi pandemije. Vendar kritiki opozarjajo, da oblasti pandemijo uporabljajo kot izgovor za utišanje demokratičnih glasov v Hongkongu.
Peking je začel lani izvajati zakon, ki kriminalizira "prevratna dejanja", češ da je potreben za zagotavljanje stabilnosti. Kritiki opozarjajo, da je Peking z zakonom utišal disidente in Hongkongu odvzel avtonomijo. Omenjeni zakon so sprejeli po nizu množičnih protestov v Hongkongu proti vplivu Pekinga leta 2019, pri čemer so bili nekateri nasilni.
4. junija lani se je v hongkonškem parku Victoria kljub prepovedi in policijskim opozorilom zbralo na tisoče ljudi. Več kot 20 aktivistov, ki so sodelovali v takratnem bedenju ob svečah, je bilo nato pozneje aretiranih. Letos so organizatorji pozvali prebivalce, naj ta datum zaznamujejo s prižiganjem sveč, kjer koli že bodo, še navaja AP.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje