Kot je v prejšnjih mesecih večkrat poročala francoska televizija, pečine v Normandiji ponekod vse bolj izgubljajo trdnost. Na eni takih pečin v regiji Seine-Maritime stoji znamenita cerkev, ki je bila navdih impresionističnemu slikarju Claudu Monetu. Ta je stavbo in okolico slikal v različnih delih dneva in letnih časih, da bi ujel spreminjajočo se atmosfero v migetajoči svetlobi.
Kjer leži grobnica Georgesa Braqua
Vas je s svojo srednjeveško sakralno stavbo, starimi hišami in veličastnim razgledom na morje privabljala tudi druge slikarje 19. stoletja, poleg Moneta še Renoirja, Pissarra in Corota. Cerkev, ki so jo začeli postavljati v 11. stoletju, združuje romanske elemente z dodatki poznejših stoletij.
Ena priljubljenih turističnih točk v severozahodnem delu Francije je tudi zadnje počivališče kubističnega umetnika Georgesa Braqua, ki je v vasi živel od leta 1963. Na pobudo tedanjega francoskega ministra za kulturo Andréja Malrauxa je umetnik za cerkev zasnoval tudi vitraj z motivom Jesejeve korenike.
Medtem ko so menda ležale včasih pečine kakšnega pol kilometra stran od morja, jih danes voda dosega. Lokalni svetnik Arnaud Gruet je po poročanju portala Art Newspaper opozoril, da leži cerkev zdaj le še 10 metrov stran od območja, ki naglo drsi proti bližnji pečini. Te v povprečju upadajo tudi do metra na leto. V nekoliko južnejšem Dieppu se je leta 2012 zrušilo 20.000 kubičnih metrov pečine.
Zaradi svoje sestave iz peska in ilovice so pečine regije Seine-Maritime zelo izpostavljene obalni eroziji, ki jo pospešujejo nevihte, viharji, močni valovi in naraščajoča raven morske gladine, slednjo pa globalno segrevanje. Ogroženo je celotno območje s 46 občinami in 300.000 prebivalci. Po ocenah geologov bo regija Seine-Maritime v naslednjih 20 letih izgubila 230 hektarjev obalne zemlje.
Čeprav v Franciji z različnimi metodami poskušajo zajeziti obalno erozijo, je po poročanju portala za pečine Seine-Maritima malo upanja, s tem pa tudi za Varengeville-sur-Mer.
V zadnjih desetletjih je cerkev Saint-Valery doživela prenovo temeljev, strehe in zidov, saj je bila prej v precej klavrnem stanju in se je skozi razpoke zidov lahko kukalo v notranjost stavbe.
Obnova je stala 1,5 milijona evrov. A vse to cerkvi, ki ima od leta 1924 status kulturnega spomenika, ne bo pomagalo, če bo, kot pravi Gruet, "sčasoma zdrsnila v prepad, se del za delom zrušila v morje".
V regiji so zato pred petimi leti z javnim pozivom pozvali k pomoči in odslej prejemajo donacije za izvedbo nujne, a drage intervencije. Rešitvi sta dve: da se cerkev loči na posamezne dele in se jo rekonstruira na varnejših tleh v notranjosti. Bolj radikalen bi bil prenos celotne stavbe na drugo lokacijo. Vprašanje pa je, ali bi že tako krhka tla prenesla težek mehanizem, ki bi bil za selitev cerkve potreben. Župan Patrick Boulier opozarja, da bi zgolj za študijo izvedljivosti takšnega projekta potrebovali med 400.000 n 600.000 evrov, kar bi bil le del več milijonov, potrebnih za celotno izvedbo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje