Številne države po svetu poleg rednega denarja, navadno večkrat na leto, izdajajo tudi priložnostne kovance. Običajno so izdani v manjših nakladah, motivi na njih pa so povezani s političnimi, kulturnimi in drugimi pomembnimi dogodki. "S spominskimi kovanci zaznamujemo pomembne obletnice in dogodke širšega mednarodnega pomena oziroma večjega pomena za Republiko Slovenijo. Lahko bi rekli, da so spominski kovanci nekakšni 'miniaturni spomeniki', ki pa se od običajnih spomenikov razlikujejo po tem, da so lahko dostopni," je zapisal oblikovalec in arhitekt Gorazd Učakar, ki je v središču nove razstave Narodnega muzeja Slovenije Zgodovina, zapisana v kovance. "Kovanci spadajo med najbolj obstojne in znane simbole civilizacij. Pomembni so, ker se iz njih učimo o zgodovini, v njih pa zapisujemo tudi sporočila, ki bodo ostala za prihodnost."

Kovanci kot ključ do razumevanja zgodovine
Od osamosvojitve leta 1991 je Republika Slovenija s priložnostnimi kovanci zaznamovala že 65 dogodkov, za katere je likovne rešitve prispevalo že skoraj 50 avtoric in avtorjev. Največ jih je prispeval Gorazd Učakar, ki je sodeloval pri desetih izborih. Z bratom Matjažem Učakarjem sta oblikovala, denimo, 5- in 5000-tolarska kovanca ob 150-letnici železnic na Slovenskem (leta 1996) ter 5- in 5000-tolarska kovanca ob 5-letnici osamosvojitve (1996).

"Iskanje ideje za likovno rešitev se vedno začne s pregledom in poglobljenim raziskovanjem zgodovine in vsebine obravnavane tematike, je nekakšno iskanje miselnega odnosa do ideje. Sledijo preizpraševanja, navzkrižno izločanje, nazadnje likovni preizkusi. Ker je površina kovanca razmeroma majhna, je pri udejanjanju končne podobe pomembno prilagoditi tudi vizualno ergonomijo," je zapisal Učakar, ki je leta 2008 z zmago na natečaju za izbor likovne rešitve na zbirateljskih kovancih za 3, 30 in 100 evrov ob predsedovanju Republike Slovenije Evropski uniji začel samostojno pot. Njegova likovna rešitev za zbirateljske kovance je bila sprejeta še dvakrat: prvič leta 2009 ob 100. obletnici prvega poleta z motornim letalom na Slovenskem, in sicer za kovance v nominalnih vrednostih 3, 30 in 100 evrov, ter drugič ob svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih v Planici leta 2010 za kovance v nominalnih vrednostih 30 in 100 evrov. Poleg tega je bila likovna rešitev Gorazda Učakarja tudi zmagovalna pri oblikovanju enega dvoevrskega kovanca: leta 2010 je namreč zmagal na natečaju za spominski kovanec ob 200-letnici ustanovitve Botaničnega vrta v Ljubljani.

Za izdaje slovenskih kovancev značilna prosta površina kot prvina modernistične smeri
Gorazd Učakar je svoje znanje s področja arhitekture prenesel tudi v oblikovanje priložnostnih kovancev. "Že pri prvem projektu priložnostnih kovancev za zaznamovanje 50 let Denarnega zavoda Slovenije sem v oblikovanje uvedel zelo jasno kompozicijsko pravilo delitve ploskve in vpeljal koncept prostorskega križa," piše Učakar. "Ta navidezna likovna enostavnost je bila bolj ali manj zavestno izpeljana iz načel klasične antike in zavedanja lastnega telesa, in jo je treba razumeti v njenem odnosu do večjega sistema ali strukture. Enostavnost sama po sebi sicer ni pomenila nujno umanjkanja sporočilnosti. Ravno nasprotno, predstavljala je okvir, ki je idejo motiva močno poudaril."

Najpomembnejše pri tej zasnovi pa je, poudarja Učakar, da se je naenkrat v polju kovanca pojavila prosta površina, kar je prvina modernistične smeri. "To je bila takrat nedvomno novost in sprememba v izrazju. To je neki pečat, ki je prestal preizkus časa in se skozi leta slogovno obdržal pri vseh poznejših slovenskih izdajah priložnostnih kovancev."

Priložnostne kovance delimo na spominske in zbirateljske
Državni zbor je 26. januarja 1993 sprejel zakon o priložnostnih kovancih, ki je urejal področje izdajanja priložnostnih kovancev v času, ko je imela Republika Slovenija denarno enoto tolar. Z vstopom Slovenije v evropsko monetarno unijo se je spremenilo tudi izdajanje priložnostnih kovancev in tako se v skladu z zakonodajo Evropske unije priložnostni kovanci zdaj delijo na spominske in zbirateljske.

Spominski kovanci so po dimenziji in fizičnih ter kemijskih lastnostih enaki tečajnim 2-evrskim kovancem. Razlikujejo se samo po spominski podobi na nacionalni strani. Vsaka država v evrskem območju lahko vsako leto izda dva spominska kovanca, vendar se v Sloveniji izdajajo le ob enem dogodku letno.

Zbirateljski kovanci so izdelani iz zlata, srebra ali drugih kovin, določenih od Republike Slovenije, in se izdajajo največ ob dveh dogodkih letno. Od kovancev v obtoku se razlikujejo po barvi, premeru in teži. Nominalna vrednost zbirateljskih kovancev je izražena v evrih, vendar se razlikuje od nominalnih vrednosti tečajnih kovancev.

S spominskimi kovanci v Evropo pošiljamo svojo zgodovino
Od leta 2010 je v Evropski uniji v obtoku milijon spominskih kovancev, izdanih ob 200-letnici Botaničnega vrta v Ljubljani, na katerega je Učakar še posebej navezan, "ker je to kovanec z največjo emisijo in je razširjen po celotni Evropski uniji, morda zato, ker stanujem v bližini Botaničnega vrta in sprehod skozi vrt predstavlja mojo dnevno rutino. Pri tem spominskem kovancu sem se oprl na upodobitev edinega slovenskega rodovnega endemita, Hladnikia Pastinacifolia, imenovanega po ustanovitelju Botaničnega vrta v Ljubljani Francu Hladniku. Vendar je bila prava sporočilna moč kovanca dosežena šele z uvedbo 'zlatega prstana', obročastega pečata, ki objema osrednji motiv in v katerega je vkovan napis 200 let, Botanični vrt, Ljubljana, Slovenija, 2010. Zlati prstan udejanja in ščiti celoto, vrt – je oikos, ki pomeni hišo in dom. In tako smo zopet pri arhitekturi."

Vprašanje Botaničnega vrta pa je po 14 letih od nastanka spominskega kovanca ogroženo. "Ali bomo resnično dopustili, da nam vzamejo Botanični vrt? Ta je od ustanovitve leta 1810 izgubil že dobršen del svoje površine, danes pa mu zaradi načrtovane gradnje drugega tira dolenjske železnice grozi nova katastrofa. Vedno v imenu napredka, za katerega se pogosto izkaže, da to ni ali pa ni dobro premišljen. V tem kontekstu lahko zaključim le s trditvijo, da kdor ne spoštuje svoje preteklosti, nima upanja za prihodnost."