Citat prekmurskega narodnega buditelja Jožefa Kleka in štorklja, ptica Prekmurja, sporočata, kakšen je namen 17. izdaje zbirateljskih evrskih kovancev.

Zanimanje zanje je bilo že danes veliko: "Danes smo prodali okoli 66 zlatnikov, 67 srebrnikov in pa 2.500 trievrskih kovancev," pojasnjuje direktor oddelka za gotovinsko poslovanje Gregor Miklavčič.

Kovance je oblikoval Matej Ramšak, skovani pa so bili v italijanski kovnici. "Nakovali smo 500 kosov zlatnikov, 1.500 kosov srebrnikov in 51.000 kosov dvokovinskih trievrskih kovancev," našteva Miklavčič.

Nižja nominalna vrednost
Omejitev pri nakupu za zdaj še ni. Za zlatnik je treba odšteti 340 evrov, srebrnik 50, za dvokovinski kovanec pa tri evre.

Kovanci so tudi zakonito plačilno sredstvo, a le v Sloveniji. Z njimi pa se vam ne bi izplačalo kupovati v trgovini. Nominalna vrednost zlatnika namreč ni 340 evrov, ampak le 100 evrov. Srebrnik, ki ste ga kupili za 50 evrov, boste lahko unovčili za 30 evrov.

Pomembna je predvsem njihova numizmatična vrednost, razloži tajnik Numizmatičnega društva Slovenije Vitomir Čop. "Sem šel že ponj, da. Po navadi grem prvi dan, čeprav so takrat vrste," pojasnjuje.

To je pač strast. Kovance zbira že od začetka osnovne šole. So lahko zbirateljski kovanci tudi dobra naložba? "Tako kot vsak predmet. Tudi če zimske nogavice kupite, je to naložba, mar ne?!" odgovarja Čop.

A obogateti se z njimi ne da, še dodaja. S pomembnim simbolnim sporočilom pa lahko takšni kovanci bogatijo naš kulturni prostor.