Tako pravi Janez Weiss, zgodovinar in vodja črnomaljske Mestne muzejske zbirke o najdbi arheološke ekipe pod vodstvom Alenke Jovanović in Slobodana Olića.
Pri raziskavah na Ulici Mirana Jarca v Črnomlju so v ponedeljek med izkopavanjem naselbinskih poznoantičnih plasti kot posamično najdbo odkrili namreč zlatnik s konca 4. stoletja.
Tremissis oziroma tretjinec
Zlatnik spada v čas pozne antike, ko je bilo krščanstvo že uradna vera rimskega cesarstva. Po Weissovih besedah prve ocene kažejo, da gre za kovanec tipa tremissis oziroma za tretjinec, kar pomeni tretjino denarne enote. Polni zlati kovanec solidus je namreč tehtal 4,5 grama, tremissis s približno 1,5 grama pa tretjino te teže.
Poznoantična naselbina na tem območju
Plačilno sredstvo še stoletja po propadu rimskega cesarstva
V plačilni promet so tovrstni kovanci prišli za časa vzhodnorimskega oziroma bizantinskega cesarja Teodozija I. Velikega (379‒395) in so ostali v uporabi še stoletja po propadu rimskega cesarstva.
Zlatnik ima na prednji strani po klasičnem rimskem vzoru upodobljenega cesarja s tiaro, njegov portret obkroža zlizan in zato težko berljiv napis. Očitna je začetna formula DN oziroma Dominus noster ali Naš gospod, ki ji sledi težko berljivo ime vladarja. Zdi se, da gre za črke LIBSEV, kar bi pomenilo Libius Severus oziroma ime zahodnorimskega cesarja med letoma 461 in 467, vendar to ni gotovo.
Napis zaključuje formula AVG ali Avgustus ‒ prevzvišeni, kar je vladarski naziv. Na osrednjem polju druge strani zlatnika je križ, ki ga obkroža lovorjev venec, spodaj je napis COMOB, ki označuje novce, kovane iz čistega zlata v cesarski kovnici oziroma na cesarskem dvoru.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje