Glede na dobro ohranjenost najdbe arheologi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije predvidevajo, da je ležala v razmeroma suhem okolju, verjetno med kamni zidu, vsekakor pa ne v tleh, ki bi zaradi povečane vsebnosti vlage negativno vplivala na njeno ohranjenost.
Sulično ost z odlomljeno konico so našli med strojno odstranitvijo mejnega zidu na ledini Pod Strničnikom. Ob odkritju je ost ležala na kupu odmaknjenega kamenja, zato njene primarne lege niso mogli določiti, so pojasnili v družbi 2TDK.

Odkrita bronasta sulična ost spada v bronasto dobo, v čas kulture žarnih grobišč (1300 pr. n. št. - 750 pr. n. št.). Dolga je 11 centimetrov, podobne bronaste sulične osti pa so odkrili v Mušji jami. Te so tipološko opredeljene v skupino, ki jo sestavljajo majhne bronaste sulične osti, ki ne presegajo velikosti 12,5 cm.

Najverjetneje je šlo za lučalno orožje
Po obliki lista se novoodkrita ost uvršča v podskupino lovorolistnih suličnih osti, ki so najverjetneje služile kot lučalno orožje. Kot so pojasnili v projektnem podjetju, se takšna razlaga nakazuje zato, ker manjša teža omogoča daljši met, in tudi zato, ker je pri lučalnem orožju večja možnost izgube orožja.