Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) se je za vpis Odese na svoj seznam odločila kljub nasprotovanju Rusije, ki je večkrat poskušala preložiti glasovanje. 21 držav članic odbora Združenih narodov (ZN) za kulturno dediščino je vpis določenih območij tega ukrajinskega mesta sprejelo s šestimi glasovi za, enim proti in 14 vzdržanimi, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Sorodna novica Zelenski za vpis Odese na Unescov seznam, da bi jo zaščitili pred zračnimi napadi

Obmorsko mesto, ki je vselej uspelo kljubovati
"Medtem ko se vojna nadaljuje, ta vpis odraža našo skupno odločenost za ohranitev mesta, ki je vedno premagovalo globalne prevrate, pred nadaljnjim uničenjem," je po odločitvi dejala generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay. Zgodovinsko središče tega pristaniškega in letoviškega mesta je bilo tudi dodano na Unescov seznam ogrožene svetovne dediščine, za katerega Unesco navaja, da "omogoča dostop do okrepljene tehnične in finančne mednarodne pomoči" za zaščito ali potrebno obnovo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je oktobra lani uradno zahteval uvrstitev Odese na Unescov seznam zaradi zaščite pred ruskimi zračnimi napadi. Vse od začetka ruske invazije Ukrajinci svoje spomenike in zgradbe ščitijo z vrečami peska in barikadami. "Zagotoviti moramo jasen signal, da si svet ne bo zatiskal oči pred uničenjem naše skupne zgodovine, kulture in dediščine," je dejal v takratnem videonagovoru. O tem je pozval Unesco, naj izključi Rusijo iz vseh organov te organizacije, a je Unesco takoj sporočil, da to ni mogoče, saj gre za članico ZN-a.

Rusija: glasovanje mimo postopkovnih pravil
Rusija pa je pod drugi strani obtožila Ukrajino, da "uničuje" lastne spomenike. Rusko zunanje ministrstvo je opomnilo, da je Ukrajina predložila pomanjkljivo prijavno dokumentacijo, in opozorilo, da je bilo po njihovem glasovanje izvedeno "pod pritiskom Zahoda" ob "neupoštevanju pravil postopka". Dokumentacija je bila "pripravljena na hitro, brez upoštevanja trenutnih visokih standardov Unesca", je po pisanju BBC-ja sporočilo rusko zunanje ministrstvo.

Na Unescov seznam ogroženih območij svetovne dediščine so bile uvrščene še znamenitosti nekdanjega starodavnega kraljestva Saba na območju današnjega Jemna in modernistični betonski sejemski park v Libanonu.

Sedem glavnih znamenitosti kraljestva Saba in mednarodno sejmišče Rachid Karami v Tripoliju je bilo vpisanih na seznam Unesca v "nujnem postopku" – v upanju, da se bodo zapostavljene lokacije s tehnično in finančno pomočjo te organizacije bolje ohranile čez čas, piše Associated Press (AP).

Sorodna novica Vojna in nevednost v Jemnu povzročila "stopnjo izgube, ki je ne bo več mogoče nadomestiti"

Sedmerica templjev, stari Marib in znameniti jez
Predislamsko kraljestvo Saba, ki je obstajalo 14 stoletij od leta 1000 pr. n. št. dalje in se je raztezalo od Sane do Mariba, kjer zdaj poteka ena glavnih frontnih linij med hutijskimi uporniki in savdskimi koalicijskimi silami. Prav grožnja uničenja zaradi trajajočega konflikta je bila navedena kot ključni razlog za vpis sedmih znamenitosti na seznam, med katerimi je več starodavnih templjev, ruševine starega Mariba in znameniti jez v tem mestu, ki je bil zgrajen v 8. stoletju pr. n. št. in je bil v uporabi več kot tisočletje.

Uničujoči spopadi v Jemnu so se začeli leta 2014, ko so se uporniki, ki jih podpira Iran, spustili z goratega območja in skupaj z večjim delom severnega Jemna zasedli prestolnico Sano ter izrinili mednarodno priznano vlado. Koalicija pod vodstvom Savdske Arabije, opremljena z orožjem in obveščevalnimi podatki ZDA in Združenega kraljestva, je marca 2015 vstopila v vojno na strani jemenske vlade v izgnanstvu.

Obstreljevanje med zračnimi napadi, ki jih vodi Savdska Arabija, je uničilo zgodovinska iz blata narejena bivališča v starodavni prestolnici na severozahodu države Saadi, sicer zgodovinskem osrčju Hutijev. Poškodovan je bil tudi večji del več kot 2500 let starega starega mesta v središču Sane, ki je prav tako vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine. Leta 2015 so zračni napadi delno uničili del omenjenega maribskega jezu v bližini templja Awwam.

Sodobno sejmišče kot del politike modernizacije Libanona
Na Unescov seznam je bil torej uvrščeno tudi libanonsko modernistično mednarodno sejmišče Rachid Karami v Tripoliju, zasnovano v 60. letih minulega stoletja kot del širše politike modernizacije države. Pomanjkanje sredstev je nenehno prekinjalo gradnjo, preden je bilo napol zgrajeno sejmišče dokončno opuščeno po izbruhu državljanske vojne sredi 70. let prejšnjega stoletja.

V zadnjih letih je 70 hektarjev obsegajoče območje, na čelu s koncertno dvorano v obliki bumeranga, pritegnilo pozornost več razvijalcev. Unesco je sporočil, da je to območje dodal na svoj seznam zaradi pomislekov glede njegovega "stanja ohranjenosti" in bojazni, da bi lahko na novo zagnana prenova spodkopala "celovitost kompleksa", še navaja BBC.

Od leta 2019 se Libanon pogreza v gospodarsko krizo, od takrat je vrednost valute padla za več kot 90 odstotkov. Finančna kriza je tri četrtine prebivalstva pahnila v revščino, milijoni pa se borijo za spopadanje z najvišjo inflacijo na svetu.