Via Appia velja za eno najzgodnejših in strateško najpomembnejših cest antičnega Rima. Ime je dobila po rimskem cenzorju Apiju Klavdiju Slepem, ki je začel in dokončal gradnjo prvega odseka. Cesta, ki so jo potrebovali za vojaške namene (po njej so lažje in hitreje prepeljali vojake na prizorišča spopadov in tovorili tudi zaloge), so zgradili leta 312 pr. n. št. v času samnitskih vojn. Cesta je sprva povezovala Rim s Kapuo, pozneje pa je vodila do Taranta in Brindisija. Sčasoma se je od nje odcepilo več cest, od katerih je najpomembnejša via Appia Traiana, ki se je v Beneventu odcepila proti Bariju na obali Jadranskega morja in ob njej nadaljevala do Brindisija. Apijeva cesta, ki je bila prva cesta takšne dolžine zgrajena za prevoz vojakov, je bila v celoti dolga 590 kilometrov. Bila je odličen prototip rimskega cestnega sistema. Veliki graditelji Rimljani so Apeninski polotok potem prepredli s cestnim omrežjem, ki je Rim povezoval s preostalimi deli vse bolj razširjajočega se imperija.

Apiju Klavdiju, ki se ga je vzdevek Slepi prijel, ker naj bi izgubil zunanji vid, je uspelo glavni del začeti in končati v istem letu. Začeli so z izravnano makadamsko cesto, po kateri so bili v malto položeni drobni kamenčki. Na to so položili gramoz, tega pa prekrili s kamni, ki so se tesno prilegali in zagotavljali ravno površino. Na sredini je bila cesta nagnjena, da je lahko odtekala voda, na obeh straneh pa je imela cestne jarke, ki so bili zaščiteni s podpornimi zidovi.

Protokol o soglasju za Unescovo nominacijo so pred kratkim podpisali predstavniki štirih italijanskih dežel – Lacija, Kampanije, Bazilikate in Apulije – 12 pokrajin in velemest ter 73 drugih mest, 15 parkov, papeške komisije za sakralno arheologijo ter 25 italijanskih in tujih univerz. Prvič je nominacijo za Unescov seznam kulturne dediščine neposredno podprlo tudi italijansko ministrstvo za kulturo.

Slovesnost ob nominaciji je potekala v Dioklecijanovih termah v Rimu, naslovili pa so jo Via Appia, Regina Viarium (Apijeva cesta, kraljica cest).

Cesta kulture
Apijeva cesta je bila po besedah italijanskega podsekretarja za kulturo Gianmarca Mazzija veliko več kot le vojaška ali trgovska cesta. "Apijeva cesta je bila za rimski svet predvsem cesta kulture. In prav ta kulturni vidik je po našem mnenju tisti element, ki je potreben za Unescovo nominacijo."