Pred desetimi leti je 3. program Radia Slovenija, Ars, podobno igro pripravil na podlagi zgodbe Lainščkovega Petelinjega zajtrka, ki jo je pozneje v uspešno filmsko različico prenesel režiser Marko Naberšnik. In tokrat bo zgodba podobna. Tudi Nedotakljive čaka filmska priredba, a najprej je čas, da prisluhnemo njegovi radijski adaptaciji. Prvi del radijske igre iz petih nadaljevanj bo premiero doživel danes ob 21.05 na 1. radijskem programu, nato pa še 4. marca ob 22.05 na 3. programu.
Beg pred grešno skrivnostjo četrtega žeblja
Roman iz leta 2007 izhaja iz mita o Ciganih - o štirih žebljih, ki so bili skovani za križanje Ješue Ben Miriama. Čeprav so od takrat minila mnoga leta, žareči žebelj še vedno preganja potomce moža, ki jih je skoval. Ko se žebelj pojavi, Cigani bežijo. Poznajo grešno skrivnost četrtega žeblja in zaradi nje se selijo iz kraja v kraj. Zato je bil Ješua ben Miriam, ki ga je svet pozneje imenoval Jezus, križan le s tremi žeblji, četrti žebelj pa še zmeraj potuje z enega konca Zemlje na drugega.
A Nedotakljivi so tudi zgodba o štirih generacijah tega posebnega ljudstva. Pisatelju uspe z razumevanjem in toplino spretno zgraditi njihov posebni svet razmišljanja, čutenja in ravnanja, na koncu pa prek posameznikove usode prikazati usodo Ciganov kot univerzalno in povezano s propadom vrednot celotnega sveta.
Številčna ekipa, ki je pripravila igro
Radijska igra se odlikuje z izrisom posrečenih likov v razponu od najbolj prepoznavnih in tipskih do čisto posebnih in izvirnih. V njej lahko prisluhnemo vrhunski igralski zasedbi, ki jo med drugim sestavljajo Aleš Valič, Ivo Ban, Polde Bibič, Ivanka Mežan, Igor Samobor, Nataša Barbara Gračner, Silva Čušin, Janez Hočevar in Sabina Kogovšek. Za igralce je skrbela asistentka režije Helena Mugerle, za posebne efekte, akustiko in avtentično glasbo tonski mojster Jure Culiberg z asistentom Sandijem Zgoncem, glasbena opremljevalka je Darja Hlavka Godina, dramaturginja pa Vilma Štritof Čretnik.
Pred radijsko premiero igre, v kateri je sodelovalo kar 39 igralcev, smo se pogovarjali z režiserko Ireno Glonar.
Radijsko igro Ferija Lainščka Nedotakljivi predstavljate na radiu natanko deset let za tem, ko ste poslušalcem v poslušanje pripravili dobro poznano zgodbo Petelinji zajtrk istega avtorja.
Feri Lainšček je že stari znanec radia. On veliko piše za radio in sem tudi sama režirala že kar nekaj njegovih iger, predvsem za otroke, nekaj pa tudi za odrasle. Mislim, da je k temu, da se je ta nadaljevanka sploh delala, pripomogel predvsem sam roman, ki je izjemen in obravnava romsko problematiko, ki je trenutno zelo aktualna. Lainšček, ki se dobro spozna na radio, je tudi sam delal priredbo in mislim, da jo je zelo spretno napisal. Včasih pišejo nekateri avtorji zelo vizualno in nam zato povzročajo precej težav, ta priredba pa je zelo dobro narejena.
Koliko radijska priredba odstopa od samega romana?
Ker tudi sama delam kar nekaj priredb, moram povedat, da je treba za radio precej prilagoditi. Vse te vizualne prizore je treba približati poslušalcu, jih dati v dialoge. Tukaj zgodbo pripoveduje osnovni junak Lutvija, ki govori o svoji generaciji, o dedu, očetu, sinu in tudi o sebi. To je olajšanje, saj bi bilo drugače precej težje. Za radio je treba postaviti zgodbo v čas in prostor, jo podkrepiti tudi z glasbo in vsemi akustikami in tako nastane radijska izvedba.
V radijski igri je sodelovalo 39 igralcev. To verjetno ni mačji kašelj?
39 igralcev dobiti na snemanja je kar velik problem, zlasti če želiš dobiti prav določene igralce. Že pri samem branju besedila slišim glasove, ki jih želim tudi za snemanje in od tega ne odstopim. Raje prilagodim snemanja njihovemu času, kot da ne bi sodelovala z igralci, ki sem si jih zamislila. Problem pa nastopi, ko liki nastopajo kot mlajši in se nato pojavljajo kot starejši. Tukaj nismo šli v zamenjave - z izjemo enega igralca, ki igra sebe kot mladeniča -, saj bi bila za poslušalce prevelika zmešnjava in bi težko sledili samemu dogajanju. Tudi za mlajše vloge nam je uspelo dobiti igralce. Tu sta dve težki vlogi in dobili smo dva fanta, ki sta imela precej zahtevno besedilo.
V vlogi otroških likov torej nastopajo mladi igralci?
Sama otroških vlog nikoli ne nadomeščam z odraslimi. To bi bilo morda lažje, ampak ne bi dobila pristnosti, zato se potrudim, da najdem otroke, imam z njimi vaje. Včasih je treba besedila prilagoditi interpretaciji, saj avtorji napišejo prezahtevno besedilo. Mlade igralce tudi vprašam, kako bi ti to povedal, včasih iz enega stavka naredimo tri …
Koliko časa traja snemanje radijske igre?
Mi smo dosegli pravi rekord. V oktobru smo posneli celotno besedilo za pet nadaljevank. To je praktično pet radijskih iger, kjer je vsaka dolga malo manj kot 40 minut. Potem je tu gora materiala, saj se vsaka scena ne snema le enkrat, ampak večkrat. Bodisi interpretacija ni najboljša bodisi se igralci zmotijo. Prav tako ne snemamo po vrstnem redu, ampak snemanja prilagodimo igralcem in njihovi dosegljivosti. Gora materiala zahteva kar nekaj časa, nekaj montaž, da izločimo najboljše scene in jih postavimo v vrstni red. Ko imamo vse to v vrstnem redu in pravilno izbrane scene, nastopi šele montaža s polaganjem efektov, akustik in glasbe.
Radijsko igro Nedotakljivi odlikuje tudi vrsta posebnih efektov.
Pri tej nadaljevanki je kar nekaj efektov, ki jih v arhivu nimamo, zato sta šla tonski mojster Jure Culiberg z asistentom Sandijem Zgoncem na teren po Sloveniji in iskala na primer staro kovačijo, saj je tu glavni efekt, ki je prisoten v vseh petih nadaljevanjih. Torej gre za žareči žebelj. Potem je bilo treba najti ustrezne efekte za zgodbo o dedu, ki se ukvarja z brušenjem kamna. Snemalec je poiskal kamnolom in tam sta nato z asistentom tolkla kamne. Tako da se je treba kar znajti, da smo dobili efekte, ki jim poslušalci pri poslušanju verjamejo.
Radijska igra zahteva nekoliko bolj pozorno poslušanje. Kakšne okoliščine bi bile po vašem mnenju idealne za poslušanje igre?
Že to, da jo poslušajo doma, je primerna izbira za poslušalca. Radijske igre so na prvem programu v torkih ob 21.05, ko je konec dnevnika in vseh teh burnih dogodkov in se lahko posvetijo poslušanju. Na tretjem programu je pa še pozneje, to je ob 22.05. Mogoče se zdi komu to prepozno, ampak jaz mislim, da je to tisti čas, ko je poslušalec doma v tišini in zato primeren čas za poslušanje radijskih iger.
Za konec še nekaj besed o sami zgodbi nedotakljivih.
Gre za štiri zgodbe štirih generacij, ki jih pripoveduje glavni igralec Lutvija. Začne se s prvo, kjer je nekako razloženo, zakaj Cigani (tudi Lainšček ne govori o Romih, ampak o Ciganih) celo življenje potujejo iz kraja v kraj. Tukaj vplete mit o žeblju. Cigan, ki naj bi skoval te žeblje, skuje namesto štirih samo tri in ta četrti žebelj, ki smo ga ponazorili s cvrčanjem in dodatno glasbo, preganja vsakega glavnega predstavnika generacije - deda, očeta, pripovedovalca in njegovega sina. S slednjim tudi končujemo nadaljevanko v petem delu. Žebelj se pojavi takrat, ko jih doleti najtežji trenutek v življenju in temu žeblju ne morejo ubežati.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje