V času trajanja razstave Grafitarji v ljubljanskem MGLC-ju nam je dnevniški zapis o pojavu grafitarstva pripravil , ljubitelj in poznavalec grafitov. Novo nadaljevanje!

Pacientke in pacienti, pozdravljeni na kliniki Grafiti dr. Kaktusa!!

Slovenska mesta bodo kmalu preplavili grafiti! Subkultura pisanja in sprejanja po zidovih je v Slovenijo prišla iz Amerike. To ni prvič, da je kakšna bolezen prišla iz držav onkraj luže; spomnimo se le koloradskega hrošča, ki je pustošil po naših njivah v letih po drugi svetovni vojni.

Kako se v ZDA, državi, ki ji mala Slovenija sledi kot zvezdi vodnici, bojujejo proti tej nadlegi? V neki teksaški občini so ustanovili organizacijo, ki briše grafite. To počnejo pogumni možje z enako vnemo, kot gasilci gasijo požare. Če se na kakšni teksaški hiši pojavi grafit, jih stanovalci pokličejo in čistilci z zidu zdrgnejo sprej. Če vas ta pristop zanima, si oglejte njihovo internetno stran.

Švedski stripovski avtor Max Andersson je v stripu Pixi ustvaril podobo grozljivega mesta prihodnosti, kjer so grafiti bolezen, ki napade hiše. Ko je hiša okužena, je ni več mogoče pozdraviti in strelski vod mestne policije tako hišo ustreli. Ideja, da so grafiti zdravstvena nadloga, hiše pa bitja, je dobra metafora.

Grafiti so bolezen, vendar taka, s katero se da živeti; morda celo v simbiozi? Ker se grafitarske subkuture v javnih občilih še nihče ni lotil analitično, odpiramo malo internetno kliniko za grafite.

Najprej spoznajmo simptome grafitarske bolezni:

1. faza | zgodnji znaki okužbe: podpis ali tag
Podpis je oznaka z imenom ali vzdevkom grafitarja. Podpisovalec ponavadi označi dele mesta, kjer se giblje, ali zid, na katerem bo pozneje naredil piece. Tako označevanje se je začelo v šestdesetih letih v ZDA, predvsem v New Yorku. Ulične tolpe so s tagi označevale meje ozemlja, ki so ga nadzirale.

2. faza | resno stanje: izmet ali throw up
Vzdevek grafitarja, napisan s srebrno ali belo barvo, obrobljen s črto, ponavadi črno (outline).

3. faza | akutno obolenje: kos ali (master)piece
Grafit v več kot dveh barvah, oblikovan umetelno ali bolj preprosto, vendar domiselno, črke se prepletajo in so nenavadnih oblik. Tak napis lahko spremlja tudi kak lik.

Na kliniki bomo postavljali diagnoze in svetovali lastnikom hiš in avtorjem grafitov. Z natančno analizo bomo poskusili ugotoviti, ali je grafit dober. Pri tem se bom ravnal po prepričanju, da morajo biti tagi skladnih linij, napisani iz zapestja in komolca, sveži in inovativni, večji grafiti pa napisani iz komolca in ramena, dobro umeščeni v prostor in dovolj zanimivi, da jim ni mogoče očitati golega vandalizma.

Grafitom bomo ugotavljali štiri vrste diagnoze: suša za skromne izpljunke, povpreček za dolgočasne izdelke, dobra doza za solidne grafite in kulturni spomenik za mojstrovine grafitarske umetnosti. Najbolj brezupnim primerom bomo svetovali edino zdravilo za slab grafit: beljenje.

Za nujne primere smo dosegljivi na naslovu doktor_kaktus@yahoo.com. Pošljite sliko grafita.

1. primer: Zelo izdelan tag, ki je že postal znak. Linija spreja prehaja od tanke do debele, a se nikjer ne »zalomi«. Tag je na pusti steni v stranski ulici blizu glavne avtobusne postaje. Mislim, da gre za writerja, ki ne deluje v Ljubljani, ker poznam samo še nekaj podobnih tagov v bližini postaje.

slog: 5 | inovativnost: 5 | izbira lokacije: 3 | diagnoza: dobra doza

2. primer: Eleganten, energičen tag. Vse črte so ravne, koti so enaki. Ta »oglati« slog je v Ljubljani redek, zato mislim, da gre za tujega writerja. Napisan je na električni omarici nekje v Prulah. Električne omarice so tradicionalno mesto za podpise, tag s tem ne krši nobene konvencije.

slog: 5 | inovativnost: 4 | izbira lokacije: 3 | diagnoza: dobra doza

Artur je aktiven ljubljanski grafitar in najvidnejši predstavnik skupine Zek (ZEK CREW). Ta »throw up« je razočaranje; Arturjev elegantni tag (desno od velikega grafita) je gotovo eden boljših v Ljubljani in obljublja več. Pri napisu je grafitar uporabil izmenoma male in velike tiskane črke. Napis »aRtuR« poudarja zanimive oblike črke R, zgoraj mehke, spodaj pa ostre. Oblikovalski izziv je velik, a Artur ni izkoristil svojih sposobnosti. Poteze nimajo Arturjeve eksplozivnosti, polžasto zavit zaključek R-ja je nerodna dekoracija. Prvi R je nerazumljivo deformiran. Trije stebri osrednjih treh črk dajejo napisu trdnost, na kateri bi lahko temeljil napis, a tega ne omogočajo dinamično razbita spodnja linija in ukrivljene črke.

Primerjava med skico z razstave v MGLC-ju in končanim grafitom: Pri izvedbi je grafit izgubil čvrstost in občutek dinamičnega stopnjevanja spodnjih delov črk.

Na dobri lokaciji je nastal povprečen grafit. Lokacija je res zanimiva; na nasprotni strani Ljubljanice se, če pogledaš z Malega trga, napis lepo vidi pod oboki Filmskega in gledališkega muzeja. Artur je naredil še en podoben napis na zidu pri tovarni Rog na Trubarjevi. Tudi tisti napis ni presežek, a je vendar boljši od tega ob Ljubljanici.

Avtorjev ugled in lokacija sta razlog, da moramo ta piece oceniti bolj kritično kot podobne izdelke manj znanih ustvarjalcev.

slog: 3 | inovativnost: 1 | izbira lokacije: 1 | diagnoza: suša

4. primer: Na Cankarjevem nabrežju, blizu Arturjevega grafita, o katerem sem govoril prej, lahko vidimo tole grafitno bedo. Velik oglat napis II07 v srebrni barvi je prekril risbe glav in živali, ki jih je predtem na hišo narisal Joke. Ta je risal v slogu, ki ga na hiphoparskem portalu opisujejo kot »novi stil«. Stil je morda res posebnost na slovenski sceni, vendar se Joku znani štos, da iz oken narediš oči (glej desni rob slike), na tej hiši ni najbolj posrečil. Bolje bi bilo, ko bi Joke tisto noč, ko se je odločil za akcijo, raje prespal in naslednji dan naredil kaj boljšega. Jokovo delo očitno ni navdušilo grafitarjev, ki se podpisujejo z oznako II07, saj so z ogromnim napisom prekrili njegove štose. Napis je grob in odločen, a tehnično slabo izveden. Slabo stvar so tako nadomestili s še večjo bedo. V desnem zgornjem vogalu številke 7 je Rone izrazil spoštovanje z napisom RESPECT *R1*. Rone je gotovo ljubljanski »all city« – njegove tage in piece lahko vidimo po vsem mestu in očitno mu je ugajalo, da so stari mački iz Eleven-O-Seven prekrili Jokove štose. A dr. Kaktus nima prav nič spoštovanja do grafitarjev, ki se napihujejo po stari Ljubljani, pri tem pa kršijo pravila grafitne etike.

Joku in ostalim iz II07 priporočam, da združijo moči, kupijo fasadno barvo in valje, ujamejo odtenek stavbe in vzpostavijo prvotno stanje. Vsem bi priporočal še dobro dozo skiciranja na papir. Dokler na papirju ne bodo nastale dobre skice, vredne, da jih uresničijo, pa za vse velja grafitna abstinenca!

slog: 1 | inovativnost: 1 | izbira lokacije: 1 | diagnoza: < Img height=50 alt="" src="upload/Kultura/DNEVNIK/beljenje_show.jpg" width=29 border=0>beljenje

Štiri ocene, ki sem jih objavil na tej strani, so na grafitnem forumu povzročile buren odziv. V kliniki smo se razveselili živahne razprave, ki je še en dokaz, da je grafitna scena zelo živa. Zavrniti moram očitke, da nisem pristojen pisati kritik, ker sam ne delam grafitov. Ornitologi so znanstveniki, ki proučujejo ptice, pa sami ne znajo leteti in tudi jajc ne nesejo. Kot v ornitoloških tudi v grafitnih razpravah štejejo le dejstva in argumenti.
Na grafitnem forumu je nekaj ljudi opozorilo na napake, ki sem jih zapisal v ocenah; napačno sem prebral Ronov napis z zlatim flomastrom, za številko 1107 pa nisem vedel, da je to crew Eleven-O-Seven. Pripombe udeležencev foruma sem upošteval in popravil stare kritike, ki jih lahko preberete zgoraj.

Grafiti pa razsajajo naprej. Asistentka, skalpel, prosim! Lotimo se novih pacientov.

5. primer: Grafitna scena je moška scena; delo na ulici zahteva pogum in veščine, grafitarja bi lahko primerjali s sposobnostmi urbanega vojaka. Biti mora hiter, tih in učinkovit. Ženske v vojski že dolgo niso več posebnost, grafiti pa svoje amazonke še čakajo. Ena redkih ljubljanskih podpisovalk je Katja. Neutrudno se podpisuje na vratca električnih omaric, na prazne jumbo panoje in zidove.
Katjin tag pravzaprav sploh ni grafitni podpis, bolj je podoben podpisu, ki ga kakšna zaljubljena osnovnošolka pritisne na koncu pisma svoji simpatiji.
Izkušeni podpisovalci večkrat spreminjajo svoj podpis, na primer Rone, ki je mojster tagovskih transformacij. Razlike med Katjinimi tagi pa niso načrtne spremembe v kotu, tipu in načinu zapisa. Piše s prsti in ne iz zapestja. Napis deluje pomečkano, saj se črke zaradi mnogih naklonov ne sestavijo v celoto, na primer v obliko piramide ali romba. Nadaljnja analiza bi nas iz estetskih voda popeljala v psevdopsihološke – to pa ni grafološka klinika. Katja je zelo vztrajna, a diagnoza pri njenih simptomih ne more biti dobra. Spomnim se, da je bil znameniti slovenski olimpionik, stoletnik Leon Štukelj, v osnovni šoli opravičen športne vzgoje zaradi šibkega srca. V kliniki verjamemo, da lahko redka predstavnica »girl powerja« doseže še veliko, a brez kilometrine v skicirki ne bo šlo.

slog: 1 | inovativnost: 1 | izbira lokacije: 3 | diagnoza: suša

6. primer: Na Bregu nas je Rone razveselil s tole risbico. Na kovinski rolo je narisal lik, napisal številko in dodal tag. Vse je zelo preprosto, a samozavestne poteze so rezultat trdega dela. Črko R je Rone (tudi Ronson, Ron) preoblikoval v podobo s smešnimi očmi, deli črke pa so postali stilizirani deli telesa. V predoru pod gradom je Rone pred leti narisal svoj avtoportret – tankega možica, ki drži v eni roki sprej, v drugi joint in pravi: »Hi, I'm Rone«. Avtoportrete je naredil še na nekaterih drugih mestih v Ljubljani. Med vsemi lastnimi podobami je ta ob Ljubljanici najbolj duhovita, ker je združil svojo inicialko in svoj grafitni avtoportret v enostavno ikono.
Rone je, ne da bi kršil grafitne konvencije, s preprostimi sredstvi ustvaril nov znak v nizu svojih transformacij.

slog: 4 | inovativnost: 4 | izbira lokacije: 4 | diagnoza: dobra doza

7. primer: Mabone je stari znanec ljubljanskih ulic. Njegov tag s krogom, ki ga včasih napolni z likom »smileja« ali s kakšnim drugim znakom, sodi med najboljše ljubljanske podpise. Znak odlikuje izjemna skladnost. Krog je središče radiacije, ki oblikuje črke v niz krožnih odmevov.

Če vržemo kamen v vodo, nastanejo okrogli valovi, ki se nelinearno širijo iz točke, kjer je kamen potonil. Črke v Mabonovem podpisu so bolj dinamične od valov v vodi, nakloni črk upoštevajo ovalni odmev, hkrati pa nekateri deli črk postavljajo kontrapost prevladujoči koncentričnosti. Smeri črke B so v kontrapostu in levi del trikotnega O-ja tudi.

Grafit je nasprejan na kamniti cokel stavbe na vogalu Slomškove in Resljeve. Včasih tag zakrije avto, ki ga voznik nepravilno parkira tik ob prehodu za pešce. Ljubljanski pajki mi gredo na jetra, a ko mi avto zakrije tako dober napis, me prime, da bi jih poklical.

slog: 5 | inovativnost: 5 | izbira lokacije: 4 | diagnoza: kulturni spomenik

8. primer: Joke je eden izmed največjih inovatorjev na ljubljanski sceni. Govori se, da je prišel iz Maribora. V štajerski prestolnici tudi sicer niso strpni do grafitov, toda ob Joku so jim morali lasje stati pokonci. Njegove inovacije tudi znotraj grafitne scene vedno presegajo skrajne meje konvencij.

Mariborska grafitna avtoriteta Splinter je na forumu portala hiphopar zapisal: »Joke je car«. Kar nekaj razlogov je, zaradi katerih se lahko s Splinterjem strinjamo. Joke je v resnici izjemen avtor in o njegovih dosežkih bomo v Grafiti kliniki še govorili, žal pa se moramo tokrat ukvarjati z maligno situacijo. Joke je presegel mejo med dobro in slabo šalo s serijo vrat v stari Ljubljani in na Prešernovi. Čiščenje neobaročnih in neoklasicističnih vrat bo lastnike stavb stalo celo premoženje. Vratna krila so sestavljena iz delov, ki jih bo treba previdno obrusiti in na novo pobarvati. Napad na vrata je posebej boleč za stanovalce: zid je v primerjavi z mestom, kjer vstopamo v stavbo, skoraj nevtralno področje. Stanovalci stavb s Jokovimi vrati so zelo različni, od premožnežev do socialcev. Če je bil vzrok grafitiranja političen ali socialen, bi se moral avtor lotiti vlade ali parlamenta. Stara vrata so lepa. Težko je narediti grafit, ki bi s svojo estetsko funkcijo upravičil dejstvo, da si je za podlago prisvojil odličen obrtniški dosežek in ne starega zidu. Joke je nadarjen avtor, a talenta na durih ni videti. Bojim se, da bodo vrata zmotila policijo in da bodo meščane, ki niso naklonjeni grafitom, utrdila v prepričanju, da so grafiti navaden vandalizem.

Serija napisov in risb na vratih je slaba. Napis Šala 42 je prav začetniški. Joke zmore več tudi od ljubkih, a povprečnih in že videnih štosov, kot so vratca z očmi.

Moje ocene so slabe, vendar niso pomembne; slabi grafiti na dobrih vratih so početje, ki mu bodo morali narediti konec grafitarji sami, preden bodo meščani izsilili strožji zakon in bodo grafite preganjali kot kugo, Grafiti kliniko pa bomo morali zapreti, ker bodo mestni zidovi prazni.

slog: 2 | inovativnost: 1 | izbira lokacije: 1 | diagnoza: beljenje (bolj natančno: brušenje, barvanje, lakiranje)

Naslednjič: Govorili bomo o Jokovih dobrih kosih, pregledali Futenove tage in še kaj. Da ne pozabim – čez nekaj tednov bom ob koncu razstave Grafitarji na tivolskem gradu napisal še diagnozo za kliniko Tivoli.

Sorodna novica:
Grafitarji MGLC-ju