10. maj 2004

Medtem ko naši novinarji šele prihajajo v Turčijo, je slovenska ekipa že v preteklih dneh opravila svojo zadnjo vajo in imela dve novinarski konferenci. Novinarjem je Duo Platin zapel a capella svojo skladbo v živo; tudi v slovenščini. In ker sta Simon in Diana ljubitelja country glasbe, sta novinarjem predstavila še country skladbo, ki jima je bila pri srcu.

Tuji novinarji se zelo zanimajo za poroko Simona in Diane, ki bo 13. maja na ladji. Danes je prišel tudi njun menedžer in skupaj so si ogledali prizorišče, kjer bosta dahnila usodni DA. Ženinova priča bo njun menedžer Marjan Babič, nevestina pa turška superzvezdnica Sertab Erener, lanskoletna zmagovalka Eurosonga. Slednja je danes še enkrat zagotovila, da bo z veseljem priča in da je ponosna na svojo »vlogo«.

Nekateri tuji pari so že – malce zares malce za hec – začeli premišljevati, da bi se tudi oni poročili, saj je to dobra promocija ..., čeprav mislim, da to s točkovanjem nima nobene povezave, saj gledalci pred domačimi zasloni ne vedo, kaj se je dogajalo tu. Vse je odvisno od tega, kako bosta odpela svojo točko in kako si bodo posamezne države med seboj podelile točke. Pa s tem ne mislim na deljenje točk v smislu kupovanja. Gre preprosto za glasbeni okus, ki je določenim narodom bližji. Tako bosta za Andoro gotovo glasovali Španija in Portugalska, saj so to dežele, ki imajo podoben jezik in podobno glasbo. So pa razočarani v monaškem taboru, saj so izvedeli, da Francija predizbora ne bo predvajala, kar pomeni, da iz njihovega govornega območja ne bo mogoče dobiti toliko glasov ...

Čeprav smo »polfinalisti« tukaj že nekaj dni, so ekipe, ki jim je finale zagotovljen, prispele šele včeraj. Doslej smo se videvali predvsem »polfinalisti«, saj smo morali opraviti vaje že za predizbor, ki bo v sredo zvečer - tudi na 2. programu TV SLO.
In ko smo se končno vsi zbrali, je turško ministrstvo za kulturo in turizem pripravilo veličasten sprejem za vse nastopajoče. Ob glasbi Glena Millerja, ki jo je izvajal njihov big band orkester, in ognjemetu smo se zabavali pozno v noč. Prav ti »obdogodki«, ki jih pripravljajo tukaj, nam pokažejo, kako gostoljuben narod so Turki.

11. maj 2004

Čeprav se razpoloženje v Carigradu pred jutrišnjim kvalifikacijskim nastopom že stopnjuje, smo v slovenski delegaciji začeli dan s povsem drugačnimi obveznostmi kot drugi. Dopoldne smo si šli z ladjo ogledat prizorišče poroke Simona in Diane.
Ta bo v stolpu, ki ga spremlja nenavadna legenda. V tem stolpu je imel sultan zaprto svojo hči, ki jo je želel obvarovati pred prerokbo, ki ji je napovedala, da bo umrla zaradi kačjega pika. Na žalost sultanu ni prav nič pomagalo, da je poskusil svojo hči obvarovati pred usodo, saj jo je navkljub vsej varnosti, ki je je bila hči deležna, usoda našla. Med jabolki, ki so jih prinesli mladenki, jo je namreč čakala kača. Vendar pa v našem taboru legende ne vidimo kot slab znak.

Po teh prijetnih opravkih pa nas je čakala prva »prava« generalka. Simon, Diana in spremljevalni vokalisti so bili tudi tokrat suvereni. Obleka Uroša Belantiča je seveda v beli barvi, ki je tudi njuna zaščitna barva in ju bo zaznamovala med celotnim dogajanjem v Turčiji.

Po uspešno opravljeni generalki sta Simon in Diana opravila nekaj intervjujev za tuje novinarje, sledila pa je tudi novinarska konferenca za slovenske novinarje. Trenutno jih je v Carigradu okoli deset; Bojan Požar, Barbra Drnač, Dejan Vodovnik .... Sledilo je tudi fotografiranje naših nastopajočih. Prav zdaj se pripravljamo za drugo, večerno generalko ...

Adrenalin v naših žilah se stopnjuje, saj bo šlo jutri zvečer zares.

Na večerni generalki so organizatorji ugotovili, da je prireditev predolga za 6 minut. Po pravilih lahko prenos traja natanko tri ure. Zato smo se člani strokovne komisije pri EBU-ju danes dopoldne sestali in iskali možnosti za skrajšanje prenosa. Tako najverjetneje ne bomo opravljali kratkih pogovorov z izvajalci v green roomu.

Prav tako so danes tonski tehniki opozorili, da kljub popolnemu zvoku v dvorani prihaja do težav, ko pride zvok do tv-signala. Kot pravi vodja tonskih tehnikov, gre za »suh zvok«, kar običajni ljudje slišimo kot manj močan zvok spremljevalnih vokalistov. Upam, da bo toncem uspelo odpraviti te nevšečnosti.

Naslednja točka, s katero smo se ukvarjali na današnjem sestanku, pa je bila, kako naznaniti deset finalistov, ki jih bomo dobili po današnjem kvalifikacijskem nastopu. V strokovni komisiji smo se po daljšem posvetovanju odločili, da bomo pri odpiranju kuvert naznanili le deset finalistov, števila točk pa javnosti ne bomo posredovali. Zakaj? Iz preprostega razloga. Z znanim številom točk bi lahko vplivali na finalni izbor, ki bo v soboto zvečer, prav tako pa bi glasbenike obremenili, morda celo koga prizadeli.

Prav zdaj pa smo na prizorišču zadnje generalke pred polfinalnim izborom, kjer se že zbiramo delegacije 22 predstavnikov. Pri tej zadnji generalki gre predvsem za trening tehnične ekipe, glasbeniki pa bodo pred večernim nastopom lažje »začutili« oder.
Ozračje na prizorišču je po svoje nenavadno. Med polfinalisti je namreč šest predstavnic novih članic Evropske unije, hkrati pa smo med polfinalisti prav vse predstavnice nekdanje Jugoslavije. Gre za dva različna svetova, saj je »glasbena podoba« polfinalistk drugačna, kot smo je bili vajeni na finalnih izborih.

Ne glede na nocojšnji izid predizbora, pa nas jutri popoldne čakajo druge obveznosti. Z ladjo se bomo odpravili do otoka, kjer je stolp, v katerem se bosta Simon in Diana poročila. Naj pojasnim, da je poroka v organizaciji menedžerja dua Platin, TV Slovenija pa jim je pomagala predvsem pri vabilih in podobno. Kakor koli, nocoj držite pesti!

13. maj 2004

Evrosong je razvedrilo, je zabava, je na številnih televizijah oddaja z najvišjim ratingom, je pa tudi kalkulacija, špekulacija in tekma. Hujša od nogometa, kajti na Pesmi Evrovizije avtogole postreljamo že s tem, ko vzneseno glasujemo za druge države. Če nam je skladba všeč, ji seveda dodelimo točke in s tem samodejno sebe spodrivamo z umestitve.

Seveda smo tudi mi prej nekoliko seštevali preštevali. Vsak, ki sodeluje, računa tudi na dobro uvrstitev. Naša delegacija je bila realna. Vedeli smo, da se bodo južne države vse uvrstile v finale, saj že leta in leta glasujejo ena za drugo. In prav v polfinalu se je predstavila večina od njih, tako da za nas večjih presenečenj ni bilo. Operetna Malta nam je bila sicer malce odtujena in bi tjakaj raje postavili Estonijo ali Belorusijo.

Naši ekipi dobre volje ni zmanjkalo. Čez nekaj ur si bo namreč Platin nataknil poročne prstane. Bolj sem morala tolažiti komaj 17-letno Marto Ruore, ki si je res želela priti v finale kot prva predstavnica Andore na Evrosongu. Tudi Finec ni skrival razočaranja. Švica pa je povsem obupana, saj pravi, da ima edino sorodno srednjeevropsko državo Slovenijo, ki pa tudi nima nobenih ostro prepoznavnih glasbenih sorodnosti z drugimi državami.

Izraelci so seveda vse kljub razočaranju obrnili v prid zgubašem, saj so rekli, da so bili nekoč zmagovalci, včeraj pa se niso prerinili niti v finale, in da je pomembno imeti dober televizijski šov na predizborih in dobro delati za gledalce, tako kot je to pred dvema letoma odlično speljala Estonija in pred tremi leti Danska, ki jima včeraj tudi ni uspelo priti v finale.

Finska pa tako in tako že leta vodi z največjimi porazi. Nekaj je bilo torej pripomb na južne naveze, ki pa smo se jih že navadili in se pravzaprav zoper to ne da storiti nič, saj so si po melosu zelo blizu in tudi sicer pripadni drug drugim.

No, čeprav sem med povabljenci, pa so me obveznosti priklenile k povsem drugačnim opravilom. Strokovna komisija pri EBU-ju za izvedbo Pesmi Evrovizije ima danes veliko dela. Tako čakamo na uradne telefonske izpise nemškega podjetja Diagme.de GbmH , ki je bil uradni pooblaščenec za izvedbo telefonskega glasovanja. Zaenkrat lahko uradno potrdim, da je sistem telefonskega glasovanja propadel v Andori. Zato je rezultate glasovanja iz te dežele sporočila strokovna žirija.

Strokovna komisija bo imela danes še en sestanek, tako da bomo javnost obvestili o konkretnih podatkih jutri, ko bomo imeli zbrana že vsa dejstva.

Telefonsko glasovanje pa ni edina točka, s katero se v strokovni komisiji ta trenutek ukvarjamo. Malce smo razočarani nad potekom predizbora, saj nekatere izjave voditelja niso bile najprimernejše ... Pričakovali smo malce več glamurja. Razglednice, ki so bile predstavljene med posameznimi glasbenimi točkami, niso bile atraktivne, tako da bomo od organizatorjev pred finalnim izborom zahtevali tudi scenarij ...

Prav tako je nekaj nezadovoljstva , ker nihče ni napovedal ozadja videoklipa o glasbeni skupini AbbA. Skupina namreč praznuje okroglo obletnico in ker ne želijo več nastopati pred občinstvom, so se odločili za videoklip, ki je bil izredno simpatičen.

Ne glede na to, kdo bo v soboto zmagovalec Pesmi Evrovizije 2004, bomo videli, ali bo država zmagovalka pripravljena prevzeti organizacijo predizbora in finala naslednje leto. Če zmagovalka zaradi organizacijske obsežnosti organizacije Pesmi Evrovizije 2005 ne bi bila pripravljena prevzeti, bo moral EBU sestaviti javno povabilo drugim članicam ...
Hitim na nov sestanek, se beremo kasneje!

14. maj 2004

Na televizijskem glasbenem spektaklu Evrope bo tako tudi Slovenija še dolgo iskala svoje zaveznike. Pozna se, da nas včasih določa Mediteran, včasih bivši ‘gospodar’jug, /ko je skladbo za Tanjo Ribič napisal Lošić, smo bili dobri/ da pogosto zaidemo v Alpe, ali pa preprosto zaupamo srednjeevropskemu šlagerju /Platin/, ali pa se moramo predstaviti z odličnim vokalom /Darja Švajger/.

Slovenec ima nekaj sosedov, nekaj bivših gospodarjev, prijatelje pa si mora šele pridobiti. V tem pa je, seveda govorim izključno o Evrosongu, pomembno, kje bomo koreninili svoj glasbeni okus. Kaže, je včasih bolje, da je uniformirano prepoznaven kot iskajoče odprt do preostale Evrope. Ampak kaj ko lastne uniforme in glasbene identitete razen Avsenikov nimamo. Nič ne more zveneti tako kot Lane moje, ki je postavila na noge ves jug. Dokler nekaj ne bo zvenelo povsem slovensko in prepoznavno drugačno, dokler glasbena produkcija ne bo na ravni evropske, dokler se naš vokal ne bo razlezel po celi dvorani – in vse to mora stati skupaj, bo odločitev se vedno zgolj špekulacija o tem, kaj bodo poslali drugi in s katerimi državami se bomo bili za točke.

Ves smisel Evrosonga je Evropo pripeljati skupaj, ne glede na to, da se vsako leto pokaže, kako daleč smo države pravzaprav ena od druge. Treba je biti zraven kot na olimpijskih igrah, zmaga pa tako in tako preveč stane. Končno smo od Slobodovije in Slovaške prišli do Slovenije. In to šteje. In ko bomo verjeli vase, nas točke ne bodo več zanimale.

16. maj 2004

Tudi v finalnem večeru se je glasovanje izteklo po vseh pričakovanjih poznavalcev Evrosonga. Če naštejem le nekaj primerov dodeljevanja najvišjih točk v finalu:

Albanija Grčiji 12, Grčija Albaniji 10,
Srbija Ukrajini 10, Ukrajina Srbiji 12,
Rusija Ukrajini 12, Ukrajina Rusiji 10,
Ciper Grčiji 12, Grčija Cipru 12,
Hrvaška BiH-u 10, BiH Hrvaški 10,
Srbija Makedoniji 12, Makedonija Srbiji 10.

Zelo veliko je bilo pritožb na sosedsko glasovanje, ki ga je zaznamoval tudi slovenski okus nostalgije. Pa nič zato, tako smo pač dolgo vrsto let živeli in se naposlušali določenih tonov in zvokov. In srbski nastop je bil res dober. Zagotovoovo so tako kot vsako leto glasovali tudi izseljenci in priseljenci in brez dvoma bo tako tudi v prihodnje.

Je pa omembe vredna razlika med Slovenijo in preostalimi državami v tem, da se tega zavedajo, da ohranjajo svoj up, pogum in samozavest. Mi pa poniknemo pred zapisovalci tega dogodka v medijih in vso sramoto lovimo nase. Če nam je še tako zoprna hrvaška, ruska ali katera koli samozavest, moram poudariti, da je nam primanjkuje. Vse zvalimo nase in se vsakič znova med sabo oblatimo, namesto da bi se končno ovedeli, da je Evrosong pač televizijska predstava, na kateri sodeluje toliko in toliko držav /vsako leto več/ in da se tudi prek tega pop glasbenega spektakla želijo vpisati na zemljevid Evrope. Mi pa pljunemo nase takoj, ko začnejo pritekati točke, in seveda tembolj, če jih ni.

Vse države so doslej poskušale že vse načine lastnega izbora za Pesem Evrovizije. Včasih se jim posreči in pogosto ne. Pri nas pa se oglasi vik in krik in takoj oblatimo sami sebe. Še dolgo nam ne bo uspelo, če bomo tako nenavijaško odpremljali na pot naše predstavnike. Skupaj s Hrvati smo se vračali domov in vsi so bili hrvaškemu pevcu v podporo, čeprav se niso uvrstili v finale za prihodnje leto.

Švicarjem se je podrla vsa zgodba, ker so na Evrosong poslali zmagovalca oddaje Pop star ali Idol, ki je odslej ne bodo več gledali s takim zanimanjem kot doslej, saj so odšli z Evrosonga brez vsakršne točke. Nemci so izbirali nastopajoče glede na število najbolj poslušanih in prodanih skladb in računali na zmago ter se ušteli. Veliko držav ima kombinacijo strokovne žirije in telefonskega glasovanja. Nekatere zgolj mednarodno žirijo, spet druge izvajalca kar določijo brez razpisa. Mi smo doslej poskusili že vse in špekuliramo lahko v nedogled, kaj bi bilo, če bi bilo, če bi šla ta ali ona pevka na evropski oder, če bi sledili zgolj telefonskemu glasovanju, če bi torej lani poslali Bepop ali letos Rožmarinke, ki so dobile največ glasov po strokovni žiriji. Bi bilo bolje, če bi šla Natalija, ali bi pogorela kot latino razigrani Danci, avtentični Španci ali prelestna romunska Barbarella in monaška krasotica?

Skratka, dokler med seboj ne bomo složni, dokler bodo še vnaprej preračunljivo iskali formulo za uspeh vsi tisti, ki se za nastop naEvrosongu prijavljajo, nam verjetno ne bo šlo dobro. Za začetek je treba na Emo poslati dobre skladbe in dobre izvajalce, povabiti k sodelovanju številne avtorje, ki sami svojega uspeha ne vidijo ravno na tej prireditvi. In dokler si ne bomo z dobro skladbo upali peti kar v svojem jeziku, se nam ni treba bati, kje bi Evrosong sploh priredili in našli denar za izpeljavo te prireditve.

Po končanem finalu smo se z avtobusi odpeljali na, recimo ji, zabavo. Pet stopinj. Mraz in zunanje prizorišče. Nekaj izmenjanih besed, še več razočaranih obrazov, zlomljenih upov /Islandija, Norveška, Avstrija, Irska, Belgija, Velika Britanija, Francija .../, če omenjam le finaliste.

Nekaj besed in dopoldne skisani obrazi na letališču. To je Evrosong. Veselo druženje, veliko pričakovanj, ena edina zmaga in veliko upov za prihodnje leto. In izjemna gledanost prireditve v številnih državah.

Avtorji, oglasite se torej in pišite dobre komade!

Miša Molk

Konec

Povezave:
EMA 04
Forum o Evroviziji
Predizbor za Pesem Evrovizije
Zgodba: Pesem Evrovizije 2004