18. februar 2005
Spet smo tukaj, točno tako, kot smo obljubili. Z novo knjigo med zobmi, Gimnazijcem Igorja Karlovška. Za okus vam ponujamo predjed, kratko vsebino.

Gimnazijcu Petru Janežiču je umrl najboljši prijatelj Tadej. Kot da to že samo po sebi ne bi bilo dovolj grozno, je bil Peter priča njegovi smrti in ga obtožijo, da jo je zakrivil on. Dokaj brezskrbno pohajkovanje po ulicah Celja in visenje po lokalih mora zamenjati za življenje med stenami popravnega doma v Radečah. V njem se znajde nepripravljen na z brutalnostjo vzdrževano hierarhijo, ki vlada med gojenci. Odločen, da nadaljuje šolanje na gimnaziji, postane črna ovca (ali gre za belo vrano med črnimi?) za sogojence, ki ga prisilijo, da jim iz Celja prinaša drogo. Da bi bila mera polna, ga prešolajo na drugo gimnazijo, kjer pa vsaj za nekaj časa lahko zaživi brez stigme morilca in spozna svojo prvo ljubezen.

Pisatelj Igor Karlovšek, ki ga sicer bolje poznamo kot avtorja pravniških/kriminalnih romanov za odrasle, v knjigi Gimnazijec s pretresljivo podrobnostjo razkriva odnose, ki vladajo za stenami popravnega doma, brezizhoden položaj mladih prestopnikov in usodo nedolžnega fanta, ki ga je v ta vrtinec pognal splet nesrečnih naključij.

Je ta kratek opis v vas prižgal iskrico radovednosti, kaj se zgodi s Petrom? Se mu bo uspelo vrniti v vsakdanje življenje ali pa ga bo neusmiljeno drobeče kolesje kazenskega sistema za vedno obdržalo na drugi strani zakona? Odgovore na to in še druga vprašanja lahko izveste, če se nama z Martino pridružite to soboto ob 19.00 v Klubu Cankarjevega doma, kjer bova gostila pisatelja Igorja Karlovška. Kdo bo najin drugi gost, boste izvedeli jutri, tako da ne boste pozabili shraniti te strani in nanjo prideskati še jutri. Zaenkrat pa le še dober tek.

19. februar 2005

Ste prebrali knjigo? Morda čez noč, ker smo vas z vsebino tako pritegnili? In si še vedno niste povsem opomogli in vam misli nemirno hitijo po možganih in se znova in znova sprašujete, ali je napisano sploh možno, da ni morda vse le pisateljska fikcija. Pridite na debato in vprašajte pisatelja, kako je s tem.

Povedal vam bo, da je, na žalost, zelo malo izmišljenega. In naš drugi gost, prof. dr. Janez Bečaj, psiholog, mu bo v tem le pritrdil. Na svoji bogati strokovni poti se je srečal tudi s fanti, kakršni nastopajo v knjigi. Takšnih, kot je Peter, pravi dr.Bečaj, je zelo malo. Tistih pa, ki za debelimi zidovi zavoda izzivajo paznike in vzgojitelje, mučijo mlajše, drugačne, neposlušne in se, zadnji dan, tik pred izpustitvijo iz doma, razjočejo kot majhni otroci ali naredijo kakšno veliko neumnost, zaradi katere ostanejo za debelimi zidovi, ker jim je svet za njimi mnogo varnejši, kot izzivi svobodnega, širnega sveta, pa mnogo več. Ali je mladoletnega prestopništva več kot pred leti ali samo mnogo več vemo o njem, pišemo, beremo? So prevzgojni zavodi rešitev, pomoč mladim, ki so že v najnežnejših letih pomešali med sabo vse vrednote, ali je samo postaja na poti, ki vodi v Dob, pravi zapor za prave zločince? Katere veščine mora obvladati psiholog, da bi mladim prestopnikom pokazal, kako stopiti iz začaranega kroga? Kaj pa družina, šola, prijatelji? Kdo je pravzaprav odgovoren, da vsebina takšnih knjig, kot je Gimnazijec, ni izmišljena, temveč jo piše življenje?

Na vsa takšna in drugačna, zavita in odkrita vprašanja bomo skušali odgovoriti v soboto zvečer, ob sedmih, v klubu Cankarjevega doma, visoko nad lučmi mesta ...

20. februar 2005

Tako. Skupaj smo se pregrizli še skozi eno knjigo in mislim, da bi se z mano strinjali vsi prisotni bukvožeri, če bi rekel, da je bil obrok slasten in nasiten. Pisatelj in odvetnik Igor Karlovšek nam je razkril marsikaj zanimivega o ozadju knjige, na primer bolj ali manj v šali izrečeno, da jo je napisal, ko je videl, kakšen izbor knjig na maturi imata njegova sinova, v upanju, da se bo nekega dne znašla na obveznem seznamu čtiva. Razkril nam je, kakšno je življenje v bližini doma v Radečah in razliko med pisanjem knjig in scenarijev.

Psiholog prof. dr. Janez Bečaj je z nami delil svoje izkušnje pri delu z mladoletnimi prestopniki in osvetlil pogled v njihove osebnosti. V pogovor se je jasno vključilo tudi občinstvo, ki je bilo tokrat razveseljivo sestavljeno predvsem iz dijakov in študentov, kar dokazuje, da knjiga še ni mrtev medij. Naj kot zanimivost omenim, da je bil v občinstvu tudi fant iz Vzgojno-izobraževalnega zavoda Frana Milčinskega v Smledniku, ki nam je podal nekaj informacij iz prve roke, kakšno je življenje v VIZ-u.

Pa še vabilo
Ker vem, da pravi bukvožeri še tako dobrim pojedinam navkljub niste nikoli siti, vas že kar zdaj vabim na našo naslednjo večerjo, ki bo 19. marca ob 19.00 v Klubu Cankarjevega doma. Tokrat bo na jedilnem listu knjiga Komadi, v kateri je urednik Andrej Ilc zbral 111 pesmi od antike do Zmelkoow. Za mizo se nam bodo pridružili slovenski pesniki mlajše generacije in upam, da tudi vi.