Z zbirko Lemaićeve je festival pravzaprav sklenil lok močne ženske literature, ki jo je začel obisk Herte Müller. Gre sicer za povsem drugačno linijo, saj je vsakdan Lemaićeve seveda drugačen. Žirija je o literaturi Lemaićeve zapisala, da so v njej "elementi sodobnega sveta vpeti v kompleksen in domišljen kontekst. Na različnih in v inovativnih kombinacijah se prepletajo elementi iz popkulture, različni žanrski obrazci, premislek sodobne družbe in presenetljive pripovedne razrešitve, hkrati pa suverena avtorska obdelava zahteva enotnost. Pritisk bogastva elementov in povezav pa od bralca terja tudi lastno interpretacijo in ga vrača na premakljiv začetek branja."
200 zbirk kratke proze v dveh letih
Žirija, v kateri so sedeli raziskovalka in literarna kritičarka Tina Bilban (predsednica), dramaturg in gledališki kritik Primož Jesenko, literarna kritičarka Iva Kosmos, literarni kritik in publicist Andrej Lutman ter literarna kritičarka Mojca Pišek, je v zadnjem krogu boja za fabulo odločala še med deli Matjaža Brulca (Kakor da se ne bi zgodilo nič), Tomaža Kosmača (Punk is Dead), in Nataše Sukić (Otroci nočnih rož). Sicer pa je žirija v precep vzela 40 zbirk kratke proze, ki so jih izbrali iz nabora približno 200 kratkoproznih del, kolikor jih je v Sloveniji izšlo v zadnjih dveh letih.
Na sklepni prireditvi festivala Fabula v Klubu Cankarjevega doma je obiskovalce nagovoril tudi urednik Študentske založbe Mitja Čander. Poudaril je, da je bil letošnji festival vrhunski in da je spremenil standarde tovrstnih prireditev v Sloveniji. Zato si tudi želi, da to ne bi bil enkraten vrhunski dogodek, povezan le s projektom Svetovna prestolnica knjige, ampak da bi Fabula na tej kakovostni ravni trajno obogatila mesto in državo. Ob tem le še omenimo, da eno poglavje iz Fabule vendar še ni bilo napisano. Nemški pisatelj in eden od glavnih gostov Fabule Daniel Kehlman, ki je obisk odpovedal zaradi bolezni v družini, bo Ljubljano sredi junija vendar obiskal.