V tej premišljuje o položaju literatov v današnjem času, ki ga na eni strani, kot pravi pisatelj, zaznamuje nevarno ozračje vojn, na drugi pa nove tehnologije, ki spreminjajo ali pa vsaj skušajo spreminjati položaj literature.

Kot je na pogovoru, ki je potekal pod okriljem Slovenske matice, povedal pisatelj, je knjiga nadaljevanje esejev Duša Evrope, v njej pa opisuje družbene spremembe v Evropi. Posebno poglavje namenja vprašanju politične korektnosti, ki po njegovem mnenju hromi umetnost. Moč literature je v spoznavni in estetski razsežnosti, poudarja.

Čas, v katerem smo danes, ni toliko ubožen kot površen
Na vprašanje urednice in moderatorke pogovora Ignacije Fridl Jarc, ali se je pri naslovu zbirke navezoval na filozofa Friedricha Hölderlina, ki se je nekoč vprašal, zakaj pisati v ubožnem času, je Jančar odvrnil, da je želel biti čim bolj sodoben, čas, v katerem smo danes, pa se mu ne zdi toliko ubožen kot površen.

Literatura stopa čez robove in ruši tabuje
Od pisatelja se ves čas pričakuje, da se bo bolj angažiral v političnih vprašanjih, vendar je naloga literature mnogo širša, poudarja. Literatura teži k etiki in estetiki in se ne pusti ujeti omejitvam, je prepričan. Literatura stopa čez robove, ruši tabuje in je včasih, kot je spomnil, označena celo za heretično.

Tudi zaradi tega ga je pred leti šokirala odločitev, ki so jo sprejeli v Veliki Britaniji, kjer so v imenu politične korektnosti začeli čistiti odlomke klasičnih del, kakršen je Shakespeare, ki so z današnjega vidika nestrpni oz. žaljivi do žensk, istospolno usmerjenih oseb, Judov in drugih skupin. Kot je Jančar omenil v pogovoru za Televizijo Slovenija, je že leta 2001 opozoril na težavno razmerje med politično korektnostjo in literarno estetsko ustvarjalnostjo. Spreminjanje klasik se mu zdi absurd, še več, spominja ga na čas t. i. inženirjev duš, kot je v Sovjetski zvezi umetnike poimenoval Stalin. Kot pravi, prihaja današnja politična korektnost iz ZDA, ima pa elemente protestantskega puritizma in katoliškega klerikalizma.

Pisatelj, ki noče biti v območju politične agitacije
Eno od poglavij v knjigi posveča odmevni razstavi poznih 90. let Temna stran meseca II. Leta 1998 so s projektom na kulturen način skušali spregovoriti o danes po njegovem mnenju zlorabljeni besedi sprava. Kot je povedal, je bila stvar, ki so se je lotili sicer preveč optimistično, tedaj zanj končana. Zato odtlej stalno zagovarja tezo, da je "pisatelj, ki noče biti v območju politične agitacije".

V esejih piše tudi o širših družbenih pojavih v Evropi, med drugim odpira vprašanje integracije Evrope, ki po njegovem mnenju "ni takšna, kot smo si jo predstavljali, da bo ob padcu Berlinskega zidu". Če je Berlin naredil integracijo, pa je Evropa še ni, meni Jančar. Po njegovih besedah bo integrirana takrat, ko bo v celoti sprejela družbenokulturno izkušnjo obojega, tako zahodnega kot vzhodnega.