Drobni Caravaggio pokuka izza slikarskega stojala

Avtoportret, skrit na slavni sliki Bakha

S prostim očesom je odsev z avtoportretom na steklenem vrču komaj opazen. Kot je pokazala infrardeča reflektografija, se je Caravaggio naslikal s čopičem v roki ob slikarskem stojalu.

Caravaggio, kot ga je leta 1621 naslikal Ottavio Leoni. V virih je slikar opisan kot neprivlačen majhen možakar, znan po svoji nagli jezi. Redno je ponočeval in se vedno znova zapletal v pretepe.

Umeščanje lastnih podob na slike slikarjem ni bilo tuje. Eden najslavnejših in tudi zgodnjih primerov je Portret zakoncev Arnolfini, na katerem se je v zrcalu na steni za portretirancema leta 1434 naslikal Jan van Eyck. Zrcalo z umetnikovim avtoportretom je zbujalo pozornost tudi številnih kasnejših slikarjev. Poleg Caravaggievega, ki se je sicer upodobil v odsevu na steklu, omenimo še slavno Velazquezovo delo Las Meninas.

Na vrču Caravaggieve slike Bakh se je končno jasno izrisal dolgo časa zakriti odsev avtoportreta tega slavnega baročnega umetnika.

S prostim očesom je odsev z avtoportretom na steklenem vrču komaj opazen. Kot je pokazala infrardeča reflektografija, se je Caravaggio naslikal s čopičem v roki ob slikarskem stojalu. Foto:

Caravaggio, kot ga je leta 1621 naslikal Ottavio Leoni. V virih je slikar opisan kot neprivlačen majhen možakar, znan po svoji nagli jezi. Redno je ponočeval in se vedno znova zapletal v pretepe.

Jan van Eyck: Portret zakoncev Arnolfini — Umeščanje lastnih podob na slike slikarjem ni bilo tuje. Eden najslavnejših in tudi zgodnjih primerov je Portret zakoncev Arnolfini, na katerem se je v zrcalu na steni za portretirancema leta 1434 naslikal Jan van Eyck. Zrcalo z umetnikovim avtoportretom je zbujalo pozornost tudi številnih kasnejših slikarjev. Poleg Caravaggievega, ki se je sicer upodobil v odsevu na steklu, omenimo še slavno Velazquezovo delo Las Meninas.

Za obstoj čisto majhnega Caravaggievega avtoportreta, ki je bil verjetno nekoč jasno viden, pozneje pa so ga zabrisali večkratni restavratorski posegi, pravzaprav vemo že od leta 1922, ko ga je med čiščenjem platna odkril italijanski restavrator.

Podoba, ki je s pomočjo najsodobnejše tehnologije končno jasno razvidna, je 'skrita' na steklenem vrču z vinom, prikazovala pa naj bi Caravaggia v starosti 25 let s temnimi skodranimi lasmi. Slikar s čopičem v roki kuka izza stojala, razberemo pa tudi nos, oči in ovratnik.

Obraz z velikimi očmi in prifrknjenim nosom
Čeprav se prisotnosti Caravaggievega avtoportreta, ki je s prostim očesom komaj opazen, na sliki Bakha strokovnjaki zavedajo že devet desetletij, mu do pred kratkim niso posvečali veliko pozornosti. Matteo Marangoni, restavrator, ki je prvi zagledal Caravaggievo podobo, je obraz v odsevu opisal kot obraz z velikimi očmi, širokim, rahlo prifrknjenim nosom in mesnatimi, rahlo priprtimi ustnicami.

Roberta Lapucci, ki je sodelovala pri raziskavah in restavriranju slike, je prepričana, da je bil droben avtoportret nekoč jasno viden, a so ga večkratni restavratorski posegi na sliki skorajda zakrili. S pomočjo infrardeče reflektografije je restavratorska ekipa lahko pogledala skozi temno plast, naloženo čez podobo.

Antično božanstvo ali zapit mladenič?
Bakha je Caravaggio na značilen naturalistični način naslikal leta 1597. Bog vina se pred nami kaže kot mladenič z vinsko trto, vpeto v laseh, in kozarcem vina v od sonca porjaveli roki, v primerjavi s poltjo telesa pa je porjavel tudi obraz. Slika, ki jo očitno spremlja erotični naboj, je razstavljena v slavni firenški galeriji Uffizi.

Caravaggio je delo naslikal kmalu zatem, ko je stopil pod okrilje svojega prvega pomembnega mecena krdinala del Monteja. Slika kaže humanistično izobrazbo kardinala in umetnikov smisel za humor. Upodobljenec namreč precej bolj kot na antičnega boga spominja na napol pijanega mladeniča, odetega v rjuho in naslanjajočega se na žimnico. Zanimiv je detajl sadja, ki gledalca vse prej kot pritegne, da bi ugriznil vanj, s tem pa verjetno opozarja na minljivost vseh tuzemskih stvari.

Kaj je infrardeča reflektografija?
Infrardeča reflektografija je raziskovalna metoda, ki omogoča vpogled pod vrhnje plasti slike in s tem proučevanje nastajanja umetnine od njenega začetka - od prvih potez, s katerimi si je umetnik skiciral kompozicijo, načina njene hrambe in vse do morebitnih predhodnih restavratorskih posegov. V svetu je ta tehnologija poznana kakšnih 30 let, v Sloveniji pa se je restavratorji in umetnostni zgodovinarji poslužujejo slabih deset let.

V Rimu je trenutno na ogled razstava Caravaggievih del, postavljenih ob Baconove stvaritve, posebej pestro pa bo prihodnje leto, ko bo minilo 400 let od slikarjeve smrti.