Izbirate lahko med dvema osnovnima tipoma. Navajamo le približne vrednosti. Manjši model: dolžina 6 metrov, širina 2,4 metra, višina 2,6 metra. Večji model: dolžina 12,1 metra, širina 2,4 metra, višina 2,6 metra. Iz takšnih modulov oziroma zabojnikov, katerih prototip je leta 1955 izdelal ameriški poslovnež Malcolm McLean in katerih praktičnost je (seveda) hitro odkrila ameriška vojska in jih – pravzaprav še pred izumom standardiziranih modelov – za svoje vzela med korejsko vojno, si lahko zgradite dom. Ne boste prvi in ob tem ne mislimo le na nesrečnike, ki jim dohodki ne omogočajo nakupa 'trdnega' doma. Ne. Z zabojniško arhitekturo, ki je kot reciklažna arhitektura tudi do okolja prijazna, ki je konstrukcijsko preprosta in ki jo je mogoče hitro realizirati, se danes ukvarjajo nekateri najboljši arhitekti in iz nje ustvarjajo tudi luksuzna domovanja, javne objekte in poslovne prostore.
Ideja modularne arhitekture ni nova. Pojavi se hkrati z uveljavitvijo modernistične arhitekture, ki s svojo mantro forma sledi funkciji prav tako ostaja vodilo sodobne arhitekturne prakse. Eden prvih in tudi dobro publiciranih primerov razmišljanja o modularni arhitekturi je bila programska Jeklena hiša (Stahlhaus). Sodelavec šole Bauhaus Georg Muche je skupaj z arhitektom Richardom Paulickom v Dessauu realiziral hišo, sestavljeno iz dveh standardiziranih enot, ki naj bi jo bilo mogoče postaviti v treh dneh. Če uporabna površina 90 kvadratnih metrov ne bi več zadostovala, pa bi ji lahko v enakem času 'pripeli' nov modul. Ta konstrukcija iz let 1926/27 je bila obdana 3 milimetre debelim kovinskim ovojem, McLeanov prototip iz leta 1955 pa ima 2,5 centimetra debele stene.
Primat inovacijsko naravnanih dežel
Potem je leta 2001 londonski arhitekt Nicholas Lacey postavil kompleks stanovanj in delovnih studiev Container City. Velika odmevnost projekta je sprožila razvoj arhitekture iz odsluženih zabojnikov. Če so zabojnike v sedemdesetih kot stanovanjske enote najprej uporabljali predvsem kot provizorična bivališča gradbenih delavcev in kot bivališča revežev v državah tretjega sveta, so zdaj pobudo prevzele najbogatejše in najbolj inovacijsko naravnane države. Avtor prve pregledne monografije o zabojniški arhitekturi na svetu Jure Kotnik tako izpostavi države, kot so Švedska, Nizozemska, Nemčija, Japonska ali Španija, kjer so arhitekti možnost zabojniške arhitekture 'pograbili' zaradi njene cenenosti, prijaznosti do okolja in fleksibilnosti.
Kotnik opozori na izredno tipološko raznolikost kontejnerske arhitekture, kar je tudi potrditev teze, da za snovanje arhitekture ni toliko pomembno, s čim gradiš, ampak kako. Konkretno pa kot odlične in zanimive projekte izpostavi kulturni center Platoon v Seulu biroja Graft Lab Architects, prav tako seulski muzej japonskih arhitektov Shigeru Ban Architects, gledališče na prostem Tijdelijk Theater Luca Deleva in s Stirlingovim priznanjem nagrajeni vrtec Britanca Willa Alsopa. Posebej pa Jure Kotnik izpostavi javno stranišče biroja AFF Architekten. Gre namreč za edino javno stranišče v nekaterih vplivnih pregledih sodobne arhitekture.
Zanimivo je, da idejno zabojniška arhitektura stoji v tradiciji, ki sega še veliko dlje v zgodovino kot pa že omenjeni modernizem. Če je pomembni precedens v sodobnem ukvarjanju z reciklažo odvečnih tovornih zabojnikov postavil Britanec, je bil britanski praktični in k empiricizmu usmerjeni duh tudi izhodišče prvega znanega projekta prefabricirane arhitekture. Jure Kotnik nas namreč opozori na montažne hiše angleških kolonialistov, ki so čez veliko Lužo tovorili gradnike svojih stanovanj v Novem svetu, ki so jih izdelali že na Otoku.
Prva monografija o zabojniški arhitekturi
Aktualnost teme zabojniške arhitekture potrjuje tudi izredno zanimanje za Kotnikovo knjigo Container Architecture, ki jo je leta 2008 izdala barcelonska založba Links Books. Ko je Kotnik, ki se je s temo gradnje iz standardiziranih zabojnikov ukvarjal že pri diplomskem delu, knjigo ponudil založnikom, je nemudoma dobil ponudbo petih založb. Pri zabojniški arhitekturi ostaja tudi kot arhitekt praktik. Iz dveh zabojnikov je realiziral počitniško hišico 2+, ki stoji v Trebnjem, zabojnik pa je uporabil tudi že kot prizidek.
V galeriji si lahko ogledate nekaj primerov zabojniške arhitekture, ki so predstavljeni tudi na razstavi.