"Najbolj lirična, po svoje tudi tragična osebnost impresionističnega desetletja je bil Ivan Grohar," so o slikarju, ki se je rodil 15. junija 1867 v Spodnji Sorici, zapisali v Narodni galeriji. "Po srečanju z Jakopičem je njegova slikarska pot zapustila ustaljene vzore, ki so jih pogojevala zlasti cerkvena naročila, in vodila v moderna iskanja. V njegovih delih so vtkane simbolistične vsebine, odlikuje ga izredno prefinjen smisel za barvo in posebna tehnika slikanja, ki jo je deloma izpeljal iz del Giovannija Segantinija, velikega mladostnega vzornika," še piše v opisu umetnika.

Njegova dela po smrti za med
Zakaj velja za tragično osebnost? Večino življenja se je Grohar bojeval z revščino, nekajkrat se je znašel tudi na napačni strani zakona in po smrti zaradi jetike zapustil nekaj dolgov, ki jih je nato poravnal njegov prijatelj in stanovski kolega Rihard Jakopič, ki je veljal za osrednjo osebnost slovenskega slikarstva v prvi polovici 20. stoletja ter je skupaj z Groharjem, Matejem Sternenom in Matijo Jamo sestavljal "veliko četverico" slovenskih slikarjev, ki so izoblikovali impresionistični slog. Danes je največ zanimanja prav za Groharjeva dela, saj jih je zapustil najmanj. Cene njegovih del se gibajo nekje med 50.000 in 200.000 evri, včasih celo več.

Leta 1867 v Spodnji Sorici rojeni umetnik je začel svojo pot kot cerkveni slikar, nato je prehodil pot realizma, na njegovo umetnost pa je močno vplival Giovanni Segantini. Po letu 1900 je slikal s simbolističnimi prvinami, pozneje pa dokončno prevzel impresionizem. Po razstavi, ki so jo imeli leta 1904 štirje slovenski impreisonisti v Mietkejevi galeriji na Dunaju, je Grohar pozneje razstavljal v dunajski Secesiji, v Beogradu, Londonu, Krakovu, Varšavi, Trstu, Devinu, Berlinu in drugod.

Kljub uspehom je bil Grohar še vedno finančno nepreskrbljen. Deželni odbor mu je po posredovanju Janeza Evangelista Kreka in Riharda Jakopiča leta 1911 odobril 2.000 kron podpore za umetniško potovanje v Italijo. Iz Sorice je prišel v Ljubljano, da bi si nakupil vse potrebno za pot, vendar je bil tako oslabljen od bolezni, ki jo je skrival, da so ga odpeljali v Deželno bolnišnico v Ljubljano, kjer je 19. 4. 1911 umrl zaradi jetike.

Na koncu mu je ob strani stal le Jakopič
Leta 2011, ob 100. obletnici Groharjeve smrti, so po Sloveniji potekale številne prireditve, pri počastitvi Groharjevega leta sta se njegovi rojstni vasi Sorica pridružili občini Železniki in Škofja Loka. Namen prireditev je bil znova približati Groharja in slovenske impresioniste ljudem. Predsednik odbora za organizacijo prireditev Groharjevega leta Miro Kačar je poudaril, da Slovenija ne sme zavreči bisera, ki ga ima v svojih impresionistih.

Spomnil je na blišč in bedo umetnosti v Sloveniji in izpostavil, da je Grohar znal preseči lakoto, mraz, pomanjkanje denarja in zaničevanje številnih ter ustvarjati umetnost. "Nazadnje je 19. aprila 1911 umrl zapuščen od vseh, le Rihard Jakopič mu je stal ob strani in le peščica, nekaj njegovih loških prijateljev, je šla na njegov pogreb," je takrat zaključil Kačar.

Za sabo je umetnik pustil neprecenljive umetnine in nekaj dolgov, ki jih je poravnal prav Rihard Jakopič. Ta je v svojem umetniškem paviljonu pripravil VI. umetniško razstavo v spomin na Ivana Groharja.